ZPP člen 153, 163, 249, 270, 270/1, 270/1-14, 270/3, 298, 298/4, 365, 365-1. ZD člen 163.
sklep o plačilu predujma – pritožba – dovoljenost pritožbe
Izpodbijana odločitev predstavlja sklep o plačilu predujma za stroške dopolnitve izvedenskega mnenja izvedenca in cenilca gradbene stroke. Zoper slednji sklep ni (posebne) pritožbe. Če je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice, je pritožba nedovoljena.
Storilec kaznivega dejanja po četrtem odstavku 183. člena KZ ni usmerjen k doseganju spolnega občevanja ali spolnih dejanj, temveč k prizadetju spolne nedotakljivosti oškodovanca. Tako se izkažejo razlogi sodišča prve stopnje o tem, da so obtožencu očitana dejanja (poljubljanje na ustnice in otipavanje) druga spolna dejanja, povsem nejasni, gotovo pa pomanjkljivi, saj sodišče prve stopnje zakonskega znaka tega kaznivega dejanja, namreč prizadetosti spolne nedotakljivosti, ne obrazloži v zadostni meri, ko utemeljitev, da je obtoženec s temi dejanji zagotovo prizadel spolno nedotakljivost V. Z., ne zadosti standardu obrazloženosti sodne odločbe. Še posebej, ko se v obrazložitvi zgolj ponavlja v krivdoreku nekonkretiziran očitek spolno nedostojnega ravnanja, ki mu sodišče prve stopnje ni dalo vsebine.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element – običajen rok izpolnitve – dobava, nujna za redno poslovanje
Povsem jasno je, da izpolnitve obveznosti med gospodarskimi subjekti, razen izjemoma, ne potekajo istočasno, tako ena od strank najprej izpolni svojo obveznost, druga (običajno je to plačilo) pa kasneje. Sočasnost izpolnitve ne pomeni le dejanske istočasnosti izpolnitve, temveč tudi izpolnitev v običajnem roku, torej roku, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med upnikom in (bodočim) stečajnim dolžnikom, velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika. V teh primerih torej gre za (pravno) sočasnost izpolnitve.
Ni pomembno, da bi tožeča stranka lahko zamenjala dobavitelja traku, saj bi lahko zamenjala tudi dobavitelja elektrike in telefonskih storitev. To, ali je dobavitelj zamenljiv, namreč ni pomembno, saj bi tudi ob zamenjavi dobavitelja samolepilnega traku tožeča stranka ta trak še vedno nujno potrebovala za svoje redno poslovanje.
Za izpodbijanje domneve o obstoju objektivnega elementa izpodbojnosti je pomemben le običajen rok izpolnitve. Neobičajen način izpolnitve je pomemben le za dokazovanje subjektivnega elementa izpodbojnosti. Sam način izpolnitve pa ne vpliva na rok izpolnitve, ki je bil pomemben v obravnavanem primeru. Zato med njima ni vzročno posledične povezave, ki jo skuša tožeča stranka vzpostaviti s pritožbenimi navedbami.
Obstoječa procesna zakonodaja narekuje državnemu tožilcu, da sam zbere dokazne vire, s katerimi zatrjuje odločilna dejstva, ki so navedena v opisu kaznivega dejanja v izreku obtožnega predloga. Če tega ne stori, lahko sodišče, ko opravlja materialni preizkus obtožnega predloga, takšen tožilski akt iz razloga 4. točke prvega odstavka 277. člena ZKP zavrže.
Ker v obravnavanem primeru kot upnik nastopa Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS, ki je po samem zakonu oproščen plačila stroškov postopka, in ker ZPP in ZBPP ne urejata te situacije, je potrebno obravnavano prikrito pravno praznino zapolniti z ustrezno pravno razlago 38. člena ZIZ, ki ureja plačilo izvršilnih stroškov v izvršilnem postopku. Glede na navedeno je potrebno izhajati iz določbe četrtega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da če se postopek uvede po uradni dolžnosti, se predujem oziroma varščina ne plača, potrebni stroški pa se vnaprej izplačajo v breme proračuna sodišča, ki je dovolilo izvršbo. V primerih, ko se stroški izplačajo v breme proračuna, se ne izplačajo avtomatično vsi priglašeni stroški, temveč zgolj stroški, ki so ocenjeni kot potrebni za konkretno izvršbo.
ZD člen 212, 212/1, 213, 213/1. ZPP člen 360, 360/1.
napotitev dedičev na pravdo - spor o obsegu zapuščine - dvig denarnih sredstev iz zapustnikovega računa pred in po njegovi smrti - manj verjetna pravica - vezanost stranke na vsebino napotitvenega sklepa
Sredstva, ki so bila z zapustnikovega računa dvignjena po njegovi smrti, so bila v trenutku smrti zapustnikova, saj so tvorila premoženje, ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti. Obrazložitev sodišča, da je zato štelo za manj verjetno trditev, da ta znesek (1,204.000,00 SIT oziroma 5.024,00 EUR) ne sodi v zapuščino, je v celoti pravilna. Dedinja M.K. bo morala v pravdnem postopku dokazati, da ta denarni znesek, ki je v trenutku zapustnikove smrti tvoril zapuščino, ni del zapuščine.
Pravilno je stališče sodbe, da je tožnik s tem, da je specificiral stroške, na katere se nanaša zahtevek, in hkrati navedel, da jih je razdelil v skladu z zakonom in Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb ter na podlagi prijave podatkov, ki sta mu jo poslala toženca, iz predloženih razdelilnikov pa je jasno razviden ključ delitve posameznega stroška, zadostil trditvenemu bremenu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0084914
OZ člen 6, 6/2, 643, 643/3. ZVPot člen 25b, 25b/1-3.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – podjemna pogodba – vrednost naročila
Tožnik ni upravičen do višjega plačila za popravilo avtomobila od dogovorjenega, ker toženke ni (pravočasno) obvestil o prekoračitvi vrednosti naročila.
premik v cestnem prometu - dolžnostno ravnanje - zapovedni značaj prekrškovnih določb
Storiti premik varno pomeni, da ob tem ne pride do ogrožanja varnosti drugih udeležencev oziroma njihovega premoženja, kot je bilo tudi v konkretnem primeru, ko je obdolženka trčila v nasproti parkirano vozilo oškodovanca. Prekrškovne določbe, ki posameznim udeležencem v cestnem prometu nalagajo določeno ravnanje, so namreč zapovednega značaja, ki za razliko od določb v kazenskem zakoniku pomenijo, da je prekršek storjen že takrat, ko zapovedna norma ni spoštovana ne glede na posledice. Za slednje pa gre v tem primeru, ko je obdolženka brez dvoma opravila premik na parkirnem prostoru na način opisan v izreku in kateremu, v nasprotju s pritožbo, ni oporekati glede konkretizacije, saj so dejanske okoliščine ustrezno subsumirane pod zapovedno pravno normo.
začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika – pritožba družbenika – spor med družbeniki
Zakon res družbeniku nalaga, da dokaže, da dolžnik ni insolventen. Vendar za obravnavani primer pritožnik te možnosti nima, saj dokazil, razen že predloženih, sploh ne more predložiti. Iz predloženih dokazil – bilance stanja – izhaja, da insolventnosti res ni.
Pritožbene navedbe so konkretne, omejene s tem, da je pritožniku onemogočeno, da bi predložil še druge listinske dokaze. Na drugi strani je le domneva insolventnosti, ki ni z ničemer podprta (temelji le na dejstvu, da je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik), zato višje sodišče zaključuje, da je pritožniku to domnevo uspelo omajati. Zaradi pomanjkanja podatkov in dokazil o tem še ni mogoče dokončno odločiti, temveč bo to potrebno presoditi pred sodiščem prve stopnje. Če bi to presojalo prvič šele višje sodišče, bi bila strankam postopka vzeta ustavna pravica do pritožbe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004573
ZP-1 člen 55, 55/4, 62, 62a.
zahteva za sodno varstvo - izjava o dejstvih in okoliščinah prekrška - prekluzija - odgovornost samostojnega podjetnika
Če storilec pred izdajo odločbe o prekršku pisne izjave ne poda (oziroma jo poda po preteku 5-dnevnega roka), pa se je sodišče ob odločanju o vloženi ZSV dolžno omejiti na preizkus kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (člen 62a ZP-1), kajti storilec zaradi prekluzije (določba drugega odstavka člena 55 ZP-1) novih dejstev in okoliščine več ne more uveljavljati, če teh dejstev in okoliščin ni navajal že v pisni izjavi, ki jo bodisi ni podal, oziroma jo je podal po preteku 5-dnevnega roka, oziroma če ne izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v hitrem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086204
KZ-1 člen 38, 45, 45/2, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pomoč - koristoljubnost - stranska denarna kazen
Ker koristoljubnost pri nobenemu od obtožencev ni obrazložena, je zaradi izostanka razlogov o odločilnih dejstvih sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Stečajni postopek nad dolžnikom se je pričel po tem, ko je sodišče prve stopnje prvič izdalo sklep o ugovoru zoper začasno odredbo. To dejstvo zato govori le v prid ugotovitvi o neplačevitosti dolžnika in torej obstoja verjetnosti izpodbijane terjatve ne spremeni.
Tožnik predlaga popolno oprostitev plačila sodne takse, za kar ne izpolnjuje pogojev. Podredno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, tako da se mu namesto obročnega odplačevanja sodne takse dovoli odlog plačila. Ker ne on ne njegova žena nimata prihrankov, tožbeni zahtevek (ne primarni ne podredni) pa ni denaren, ter glede na njune mesečne prihodke pritožbeno sodišče ocenjuje, da je kot oblika (delne) oprostitve plačila sodne takse v tem primeru bolj primerno obročno odplačevanje.
Na občni seji dne 14. 1. 2015 je Vrhovno sodišče zaradi poenotenja sodne prakse sprejelo načelno pravno mnenje, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP. To pomeni, da fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče uporabiti določbo petega odstavka 35. člena ZNP, saj ZD vsebuje specialne določbe o stroških postopka.
ZPP člen 254, 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14, 442, 452, 453, 458, 458/1. OZ člen 639, 639/1.
spor majhne vrednosti – pogodba o delu – odgovornost za napake – rok za odpravo napake – neizvedba naroka v novem sojenju – opredelitev do izvedenih dokazov – nedovoljen pritožbeni razlog – dokazna ocena – prekluzija – dopolnitev izvedenskega mnenja
Ker se lahko v sporih majhne vrednosti dejstva navajajo in dokazi predlagajo samo v vlogah, ki jih izrecno našteva 452. člen ZPP, se dejstva in dokazi, ki bi jih stranke navajale izven omenjenih vlog ali na eventualnem ponovno izvedenem naroku, v nobenem primeru ne bi upoštevali (453. člen ZPP). Glede na navedeno očitana procesna kršitev ni podana.
Če ima izvršeno delo podjemnika napake, je (dodatna) predpostavka za uresničitev jamčevalnega zahtevka oziroma za uspešno uveljavljanje ugovora zoper zahtevek podjemnika za plačilo opravljenega posla tudi, da naročnik podjemniku omogoči odpravo napake in mu za odpravo določi primerni dodatni rok, česar v obravnavanem primeru tožena stranka ni storila. Glede na navedeno s svojim ugovorom nepravilne izpolnitve oziroma izpolnitve z napako ne more biti uspešna.
Sodišču prve stopnje ni treba dokazno oceniti vsak dokaz posebej, na podlagi četrtega odstavka 324. člena v zvezi s 442. členom ZPP mora v obrazložitvi sodbe navesti le zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo, dokaze ter predpise, na katere je oprlo sodbo.
Ker je o olajšavah (delni oprostitvi, odlogu in o obročnem plačilu) za pravne osebe mogoče odločati le v zvezi z vlogami, kjer je plačilo sodne takse procesna predpostavka, v okoliščinah konkretnega primera pa ne gre več za takšno situacijo, temveč za izvršitev neplačane sodne takse po odlogu plačila, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je vlogo tožeče stranke za odlog plačila sodne takse zavrglo, morebitne spremenjene okoliščine v zvezi z zmožnostjo plačila sodne takse pa ne morejo biti upoštevne, če že vloga ni dopustna.
spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez razpisa naroka - sporno dejansko stanje - lex specialis - obrazložitev odločbe - izostanek navedbe procesne določbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljeni pritožbeni razlogi
V gospodarskih sporih majhne vrednosti je določba 454. člena ZPP lex specialis v razmerju do 488. člena ZPP.
V zvezi z neizvedbo naroka bi sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe moralo navesti, da je v konkretnem primeru tako postopalo na podlagi določbe drugega odstavka 454. člena ZPP. Vendar pa opustitev navedbe te določbe gotovo ni absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (kot se to zavzema pritožnica), relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pa je, četudi bi bila podana, v sporih majhne vrednosti kot pritožbeni razlog izključena.