izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - vezanost na odločitev upravnega organa - pavšalna odškodnina - celotna odškodnina - obseg škode - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - trditveno in dokazno breme - razveljavitev sodbe
Upravni organ je v okviru svoje pristojnosti že odločal o vprašanju stalnega prebivališča tožnikov v Sloveniji v času od izbrisa dalje, zato je pravdno sodišče na vsebino te odločitve v okviru reševanja predhodnega vprašanja vezano (13. člen ZPP). Če upravna odločba v upravnem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, pravdno sodišče zaradi načela prirejenosti postopkov njene pravilnosti ne more preizkušati. Stališče sodišča prve stopnje iz 11. točke izpodbijane sodbe, da v ničemer ni vezano na odločbo, izdano v upravnem postopku, je zato zmotno, sodišče pa se je neutemeljeno ukvarjalo z vprašanjem utemeljenosti izbrisa iz registra zaradi prostovoljne izselitve družine.
Ker sta tožnika v upravnem postopku že dokazala, da sta imela v času izbrisa, čeprav sta se nahajala v tujini, tu stalno prebivališče in ju je toženka nezakonito izbrisala iz registra stalnega prebivalstva, je predmet obravnavanega postopka le vprašanje, kakšna škoda, ki je v vzročni zvezi z nezakonitim in nedopustnim ravnanjem države, jima je nastala in ali ta presega znesek že priznane pavšalne odškodnine po ZPŠOIRSP. Dokazno breme za izkaz obstoja in višine škode, pa tudi vzročne zveze, je na tožnikih.
zapuščinski postopek - spor o obsegu zapuščine - odločanje v pravdnem postopku - uporaba nepremičnine - spor med dediči - zavarovanje zapuščine - skupnost dedičev
Sodišče v zapuščinskem postopku ne odloča o uporabi premoženja, za katerega je sporno, ali sploh sodi v obseg zapuščine in je zato predmet odločanja v pravdnem postopku. Sodišču prve stopnje se zato pred sprejemom izpodbijane odločitve ni bilo treba vsebinsko opredeljevati do trditev predlagatelja in izvesti predlaganih dokazov.
V zapuščinskem postopku je mogoče odrediti ukrepe za zavarovanje zapuščine (200. člen ZD), vendar iz vsebine konkretnega predloga ni razvidno, da bi bil predlagan tak ukrep. Pritožnik se je skliceval le na varstvo svojih pravic (onemogočanje opravljanja samostojne dejavnosti) in ni izkazal, da bi z dovolitvijo sodišča, da nemoteno uporablja delavnico, dejansko preprečil njeno propadanje.
sodna poravnava - dovolitev sodne poravnave - skupno varstvo in vzgoja otroka - plačilo preživnine - višina preživnine - preživninsko breme - materialne zmožnosti staršev - povprečni mesečni dohodek - kredit - finančna pomoč - stroški preživljanja - življenjski standard - otrokova korist - otrokove potrebe - preživninski zahtevek - verzijski zahtevek - verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - odločitev v nepravdnem postopku
Nasprotni predlog predlagateljice je po spremembi verzijski zahtevek, ker nasprotna udeleženka ni več zahtevala, da se določi preživnina, marveč da predlagatelj plača nasprotni udeleženki stroške, ki jih je imela s preživljanjem otrok, sodišče pa je odločilo, kot da gre za preživninski zahtevek. Pritožbeno sodišče je v tem procesnem klobčiču odločilo, da ne bo sledilo pritožbenim navedbam predlagatelja, čeprav se je zahtevek nasprotne udeleženke obravnaval po pravilih nepravdnega postopka, ker predlagatelju s tem niso bile kršene procesne pravice in mu je bilo zagotovljeno enako pravno varstvo, kot v pravdnem postopku, s tem, da je predlagateljica vložila predlog za določitev preživnine.
zavarovalna pogodba - škoda zaradi poplav - odškodnina - višina odškodnine - odbitna franšiza - vzpostavitev v prejšnje stanje
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da iz obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje ni mogoče razbrati, da bi sodišče pri višini stroškov, ki so potrebni za vzpostavitev v prvotno stanje pred škodnim dogodkom, upoštevalo, kar je potrdil tudi izvedenec, da je tožeča stranka že izvedla del sanacijskih del v višini 15.000 EUR.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - prometna nesreča - degenerativne spremembe - poškodbe hrbtenice - bodoča škoda - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine
Presoje vpetosti prisojene odškodnine v širše družbene okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo skozi medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje, sodišče prve stopnje ni konkretiziralo, a to materialno pravno presojo lahko poda pritožbeno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00041210
ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/5, 286, 286/3, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-2, 363, 363/3. URS člen 22.
izločitev sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - posebna pritožba ni dovoljena - preložitev naroka - okoliščine, ki zbujajo dvom v nepristranskost sodnika - dokazni postopek - prekluzija dokazov - zavrnitev dokaza - pravica do izjave - utemeljitev dokaznega predloga - posojilna pogodba - pogodba o pristopu k dolgu - pristop k dolgu - podpis pogodbe - overjen podpis - napake volje - volja za sklenitev pogodbe - višina posojila
Sodišče prve stopnje je izvedbo dokaza z izvedencem grafološke stroke zavrnilo z razlogom, ker iz posojilno prevzemne pogodbe izhaja, da je bil podpis prve toženke overjen na upravni enoti, pri čemer pa po presoji sodišča prve stopnje prva toženka ni ponudila smiselne razlage, kako bi bila lahko pogodba overjena mimo njene volje in sodelovanja. S tem, ko je prišlo do overitve podpisa prve toženke, tudi če se sama ni podpisala, je prišlo s strani prve toženke do pripoznave podpisa, zaradi česar se ne more sklicevati, da listine ni podpisala, razen če bi šlo za napako volje, česar prva toženka ni določno zatrjevala, poleg tega je obstoj napake lahko razlog za izpodbijanje pravnega posla, česar ni uveljavljala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00041121
SPZ člen 119. ZPP člen 155, 451, 452, 452/2, 452/4, 453, 454, 458, 458/1. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (2004) člen 7.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - večstanovanjska zgradba - vplačila v rezervni sklad - obvezen prispevek etažnega lastnika v rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - aktivna legitimacija - etažna lastnina - odločanje etažnih lastnikov - pogodba o upravljanju - sklep etažnih lastnikov - imenovanje upravnika večstanovanjske stavbe - večinsko soglasje etažnih lastnikov - nakazilo na račun upravnika - stavba z več vhodi - sodba brez izvedbe naroka - potrebni pravdni stroški
Za odločitev v tej zadevi je pomembna ugotovitev, da je 21. 12. 1995 tožeča stranka z lastniki stanovanj stanovanjske hiše B. 7 sklenila pogodbo o upravljanju te večstanovanjske hiše. Pomembno je tudi, da navedena pogodba po volji strank ni prenehala. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da SZ-1, ki je pričel veljati 14. 10. 2003, ko je nadomestil prejšnji SZ iz leta 1991, ne določa, da bi pogodbe o upravljanju, sklenjene po določbah SZ z uveljavitvijo SZ-1 prenehale, ali pa da bi jih bilo treba prilagoditi. Zato je tožeča stranka še vedno upravnik večstanovanjske hiše B. 7.
Dejstvo, da ima vsak vhod sklenjeno posebno pogodbo o upravljanju odseva voljo etažnih lastnikov, mimo katere upravnik ne more. Glede na to, da je tožeča stranka upravnik stavbe B. 7 in da zahteva plačilo v rezervni sklad na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo, je aktivna legitimacija vsekakor podana.
Stanovanjska stavba je bila zgrajena v letu 1981, zato je v letih 2015 in 2016 spadala v III. starostni razred (od 30 do 60 let), po 7. členu Pravilnika velja zato za navedeno obdobje faktor 0,25 EUR/m2.
ZPP člen 335, 341, 343, 343/3, 350, 350/2. ZIZ člen 9, 9/3, 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi - nepopolna pritožba - obvezne sestavine pritožbe - vsebinska obravnava vloge - uradni pritožbeni preizkus - prepozna dopolnitev pritožbe - zmotna uporaba materialnega prava - primeren izvršilni naslov - najemna pogodba za določen čas v notarski obliki - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov
V situaciji, ko pritožba razen nujnih obveznih sestavin ne vsebuje ostalih obveznih sestavin, slednji ni mogoče odreči vsebinske obravnave. Pritožnik mora za vsebinsko obravnavo pritožbe zadostiti vsaj kriterijem za t. i. "golo pritožbo", ki je podpisana in v kateri je navedena izpodbijana sodna odločba. Pritožbeno sodišče v takšnem primeru opravi uradni preizkus izpodbijane odločbe v okviru drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
ZPP člen 111, 210. ZNP-1 člen 30, 42. ZZUSUDJZ člen 1, 4. ZS člen 83, 83a.
mirovanje postopka - nadaljevanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka - rok za vložitev predloga - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Predlagateljica je na podlagi odredb predsednika Vrhovnega sodišča utemeljeno sklepala, da razen v nujnih zadevah, procesni roki v času od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020 ne tečejo. Obravnavana nepravdna zadeva se ne šteje kot nujna, zato procesni roki v tem času niso tekli. Predlagateljica zato v pritožbi pravilno navaja, da je bil predlog, ki ga je vložila 21. 8. 2020, vložen znotraj roka, kot ga določa 210. člen ZPP.
ZASP člen 90, 174, 174/2. OZ člen 9. ZPP člen 436. ZIZ člen 62, 62/2.
izrek sodbe v sporih začetih na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - avtorska pogodba - pogodba o naročilu avtorskega dela - pogodba o naročilu - pogodbena obveznost - priprava programa - izpolnitev pogodbe - avtorsko delo - zakonska domneva - avtor - razlogi za neizpolnitev obveznosti - neplačilo avtorskega honorarja - avtorsko nadomestilo
Avtorska dela uživajo pravno varstvo, tudi če niso zavarovana. Vendar pa registracija po določilu drugega odstavka 174. člena ZASP ustvarja dvojno domnevo, in sicer da gre za avtorsko delo in da avtorske pravice pripadajo tisti osebi, ki je v registru označena kot avtor. Zgolj s posplošenimi navedbami, da registrirano delo (nedvomno) ne predstavlja avtorskega dela, saj v njem ni nič individualnega in ustvarjalnega, toženka te domneve ne more izpodbiti.
Pravočasno oddana programska shema je tožnikovo avtorsko delo in osnova za nadaljnje dogovarjanje o vsebini programa, kar je glede na naravo televizijskega dela običajno in je bilo predvideno tudi v sami pogodbi. Zgolj nujno sodelovanje s toženkinimi zaposlenimi ter preoblikovanje prvotne sheme, pa ne pomeni, da tožnik svojih pogodbenih obveznosti ni opravil. Končni izdelek ima zato sicer lahko več avtorjev, a to na izpolnitev toženkine pogodbene obveznosti ne vpliva.
ZPP člen 145, 145/1, 145/2, 209, 210, 210/2, 210/3. ZNP-1 člen 30, 42. ZS člen 83, 83/2, 83a. ZZUSUDJZ člen 1, 3, 3/1, 3/2, 4.
sporazumna razveza zakonske zveze - mirovanje postopka - pogoji za mirovanje postopka - ustavitev postopka - vročitev sodnega pisanja - sprememba naslova prebivališča - epidemija - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - procesni rok - nujne zadeve
Mirovanje postopka se začne z dnem, ko stranki to naznanita sodišču. Postopek miruje, dokler kakšna stranka ne predlaga, naj se nadaljuje.
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da procesni roki, razen v nujnih zadevah, v času od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020 niso tekli, na podlagi pravnih predpisov, ki so bili sprejeti po razglasitvi epidemije nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije v zvezi s sodnimi zadevami. Gre za procesno dejstvo, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje upoštevati.
Zavarovalnica je dolžna plačati odškodnino, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer in če je zatrjevana škoda njegova posledica.
Ker je dokazano, da je kritičnega dne do prometne nezgode prišlo na način, kot ga je navedel tožnik in je dokazano, da je v tem škodnem dogodku utrpel škodo, je ob pravilni uporabi določil OZ sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno odločilo, da obstoji temelj tožbenega zahtevka in da je tožena stranka tožniku v celoti odgovorna za škodo, ki je nastala v škodnem dogodku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040644
OZ člen 80, 280.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - ustno sklenjena pogodba - aktivna legitimacija - pooblastilo po zaposlitvi - zmotna uporaba materialnega prava - kršitev pravice do izjave
Gospodarska družba nima opravilne sposobnosti. Zato sama, kot taka ne more ničesar opraviti niti izraziti nobene volje. To lahko zanjo storijo le fizične osebe. Prav iz tega razloga je v 80. členu OZ določeno, da imajo osebe, ki na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo opravljajo delo tako, da je z njo zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, kamor spadajo tudi osebe, ki opravljajo določena dela v gostinstvu, pravico skleniti in izpolniti take pogodbe. Pogodba o sodelovanju, ki sta jo sklenila tožnica in Č. B. pa v ničemer ne odstopa od vsebine 80. člena OZ. Iz tega sledi, da je presoja sodišča prve stopnje, da ravnanja Č. B. ni mogoče šteti za ravnanja tožnice (ki je gospodarska družba), materialno pravno zgrešena.
Tožba je po višini nesklepčna takrat, kadar iz trditvene podlage ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po višini. To je takrat, kadar tožnica ne navede tistih parametrov, ki so potrebni za preizkus njenih trditev, da ji toženka dolguje prav tisti znesek, ki ga vtožuje. Če teh podatkov tožba nima, preizkus tožbe po višini ni mogoč. Tožbeni zahtevek iz nesklepčne tožbe pa ni utemeljen.
Kot izhaja iz določila 212. člena ZPP, je tožnica tista, ki mora v prid utemeljenosti svojega zahtevka navesti dejstva, ki njen zahtevek utemeljujejo. Šele ko to stori, se lahko toženec kvalificirano brani, (1) da tožnici ničesar ne dolguje, (2) da ji dolguje nižji znesek od vtoževanega, ali pa (3) pripozna tožbeni zahtevek.
ZNP-1 člen 23, 42. ZPP člen 108, 108/3, 108/5, 180.
nepopolna vloga - nepravdni postopek - vsebina predloga - poziv za dopolnitev vloge - zavrženje nepopolne vloge - dopolnitev nepopolnih vlog v pritožbenem postopku
Če vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, sodišče zahteva od vložnika, naj jo v določenem roku dopolni. Če vlagatelj ne ravna v skladu z napotki sodišča, sodišče vlogo zavrže.
ZSVarPre člen 2, 6.. ZUPJS člen 12, 12-4, 15, 15/3.. Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v postopku za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (2007) člen 3, 3/2.. ZDoh-2 člen 69, 70, 71.. ZUKD-2 člen 2, 3, 6.
Zmotno je materialnopravno stališče, da se upoštevajo zgolj podatki iz odločb o odmeri dohodnine. Namreč, če katastrski dohodek znaša manj kot 200,00 EUR, niti ni obdavčljiv in odločba o dohodnini ni izdana, pač pa zgolj obvestilo, ki ga FURS posreduje toženi stranki o dohodkih, ki jih oseba prejema.
električni skiro - posebna prevozna sredstva - pravna praznina - ureditev de lege ferenda - dejanje ni prekršek
Električni skiro je glede na definicijo posebnih prevoznih sredstev, ki izhaja iz 30. točke 3. člena ZPrCP, nedvomno uvrstiti pod pojem posebnih prevoznih sredstev, saj nenazadnje gre v osnovi za skiro. Ker pa ga poganja električni motor in ker presega hitrost gibanja pešcev, je električni skiro nedvomno posebno prevozno sredstvo, ki ga poganja motor in ki presega hitrost pešcev, uporaba teh posebnih prevoznih sredstev pa glede na določbo petega odstavka 97. člena ZPrCP izrecno ni dovoljena.
Ureditev de lege ferenda ne more biti utemeljen razlog za ustavitev postopka o prekršku na podlagi petega odstavka 136. člena ZP-1 (ker očitano dejanje ni prekršek) z obrazložitvijo, da ni mogoče s potrebno gotovostjo zaključiti, da je oseba s svojim ravnanjem izpolnila zakonske znake očitanega ji prekrška, če sodišče glede tega ravnanja predhodno ugotovi, da je po veljavni zakonodaji prepovedano in da predstavlja prekršek.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 49, 49/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.. ZPIZ-2 člen 63.
izvedenina - več izvedencev
Zdravstvenih težav kot takih ne moremo enačiti z zmanjšanjem delazmožnosti. Izvedenski organ mora tako izkazati še dodaten napor, da lahko odgovori na vprašanje, kako celota vseh izkazanih težav iz različnih zdravstvenih področij zavarovanca vpliva na njegovo delazmožnost. In ker v zadevi ni sporno dejstvo upravičenosti imenovanja članov izvedenskega organa iz treh različnih področij, posledično ne more biti sporno vprašanje priznane izvedenine vsem trem članom izvedenskega organa.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravočasnost predloga - materialni rok - vrnitev v prejšnje stanje - zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu
Storilec je imel možnost vložiti predlog za odložitev izvršitve pravočasno in ga naknadno dopolniti s predložitvijo zdravniškega spričevala. Prav to je nenazadnje tudi storil, saj je predlog za vrnitev v prejšnje stanje in predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vložil 14. 10. 2020, zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu pa mu je bilo izdano šele 29. 10. 2020 (list. št. 33 spisa) in ga je sodišču predložil naknadno 3. 11. 2020 (list. št. 32 spisa).
OZ člen 83, 120, 120/4. ZVPot člen 22, 22/1. ZVPNPP člen 1.
pogodba o uporabi plačilnih kartic - kreditna kartica - splošni pogoji - seznanitev s splošnimi pogoji - dokazna ocena - pristop k sklenjeni pogodbi - pristopna izjava - dodatni uporabnik plačilne kartice
Drži, da pritožnica dokumenta s točnim naslovom »Pogodba o uporabi kartice« resda ni prejela, vendar pa jo je dopis, ki ga je prejela skupaj s kartico opozarjal in napotil, naj pred uporabo kartice pozorno prebere splošne pogoje. V splošnih pogojih je namreč pojasnjeno, da podpisana pristopna izjava in splošni pogoji predstavljajo pogodbo o uporabi kartice, da z uporabo kartice uporabnik soglaša s splošnimi pogoji ter določeno, da dodatni uporabnik solidarno odgovarja za stroške nastale z uporabo dodatne kartice. Pritožnica tako neutemeljeno zatrjuje, da je bila v pristopni izjavi zavedena in da so bile dejanske obveznosti uporabnika dodatne kartice prikrite oziroma zavajajoče prikazane. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila pritožnica že ob podpisu pristopne izjave opozorjena na obstoj pogodbe oz. listine, ki podrobneje ureja pravila glede uporabe kartice. Sicer ob podpisu pristopne izjave še ni bila seznanjena s samo vsebino pogodbe oz. splošnih pogojev, vendar pa je ti dejansko še niso zavezovali. Šele ko je pritožnica začela uporabljati dodatno kartico, je konkludentno sprejela in soglašala s splošnimi pogoji. Če bi pritožnica splošne pogoje prebrala in z njihovo vsebino ne bi soglašala, dodatne kartice pač ne bi uporabljala. Tožeča stranka pritožnici ni skrivala njenih dejanskih obveznosti, če pa je pritožnica svojo kartico uporabljala ne da bi se seznanila z vsebino splošnih pogojev - čeprav jo je tožeča stranka nanje ustrezno opozorila, je to njen riziko.