Za verjetno izkazanost predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (kakor tudi za verjetno izkazanost vseh potrebnih predpostavk po 272. členu ZIZ) bi moral predlagatelj za svoje navedbe predložiti tudi dokaze, česar pa ni storil. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, ko je predlagateljev predlog za predlagano začasno odredbo zavrnilo.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00042360
ZDSS-1 člen 43, 43/4.. ZIZ člen 54, 58, 58/4, 268, 272, 272/1, 273.
neizbran kandidat - razrešitev - direktor - javni natečaj - začasna odredba - pravnomočna sodba - upravno sodišče - zavarovanje nedenarne terjatve
Ker je bil tožnik, kot izhaja iz pravnomočne sodbe upravnega sodišča nezakonito razrešen kot direktor in je bila ta odločba odpravljena, pred delovnim sodiščem pa tožnik uveljavlja nezakonitost premestitve na drugo delovno mesto v posledici nezakonite razrešitve, lahko, glede na to, da se mu mandat kot direktorju še ni iztekel in ni pravne podlage za njegovo premestitev, predlaga vsako primerno začasno odredbo za zavarovanje njegove terjatve po reintegraciji na delovno mesto, s katerega je bil nezakonito razrešen. Tako gre za terjatev iz delovnega razmerja, ki je v pristojnosti delovnega sodišča.
Sodišče je vezano na pravnomočno sodbo upravnega sodišča, s katero je bila odločba o tožnikovi razrešitvi odpravljena. Ker je s tem odpadla pravna podlaga za tožnikovo premestitev, je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izkazan pogoj iz prvega odstavka 272. člena ZIZ, saj je tožnik izkazal, da verjetnost njegove terjatve za reintegracijo na delovno mesto, s katerega je bil nezakonito razrešen, obstoji. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da zaradi aktivnosti tožene stranke, ki je po izdaji sodbe upravnega sodišča objavila posebni javni razpis, obstaja nevarnost, da bo uveljavitev tožnikove terjatve za reintegracijo na delovno mesto direktorja onemogočena ali precej otežena.
ZDR-1 člen 85, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2, 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev bolniškega staleža - odhod iz kraja bivanja
Osnovno pravilo, kot izhaja iz drugega odstavka 233. člena Pravil OZZ, je, da mora biti delavec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti od dela na svojem domu. Odsotnost z doma je sicer mogoča, vendar izjemoma (v primerih, ki jih predvideva izpostavljeni člen), pa še to v okviru kraja bivanja. Pravila OZZ izrecno določajo, da je za odhod izven kraja bivanja vedno - torej za vsak odhod - potrebna izrecna odobritev osebnega zdravnika. Sodna praksa je glede upoštevanja tega pravila stroga (tudi v novejšem primeru VIII Ips 8/2020, poleg starejših zadev VIII Ips 37/2017 ter VIII Ips 234/2011 in VIII Ips 262/2011, na kateri se je sklicevalo sodišče prve stopnje). Ni torej možno pritrditi tožniku, da je odobritev odhoda iz kraja bivanja lahko konkludentna.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 394, 394-9, 395, 396.
predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - sodba, ki temelji na dejanskem stanju, ugotovljenem v upravnem postopku - prejudicialen učinek - predhodno vprašanje - odprava upravne odločbe - odločba o denacionalizaciji - aktivna legitimacija - negatorna tožba - plačilo uporabnine - vprašanje lastništva - dovoljenost obnove - ugotavljanje utemeljenosti obnovitvenega razloga - možnost izdaje ugodnejše odločbe
V času sprejema prvostopenjske sodbe v tem postopku, ki je pravnomočno končan, je sodišče odločitev oprlo na upravno odločbo, s katero se je rešilo vprašanje lastništva sporne parcele, ki je imelo prejudicialen pomen pri odločanju (13. člen ZPP). Z odpravo takšne odločbe so dani pogoji za možnost drugačne odločitve, kar pomeni, da je podan obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP.
Pritožbene navedbe o prekinitvi članstva v sindikatu, o prenehanju delovnega razmerja, o sodelovanju z odvetnikom in slabem premoženjskem stanju niso relevantne za preizkus pravilne uporabe določb 188. člena ZPP. Enako velja za uporabo prvega odstavka 158. člena ZPP, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožnica toženki dolžna povrniti njene stroške postopka, saj do umika tožbe ni prišlo v posledici izpolnitve zahtevka. Sodišče namreč lahko stranko zaradi njenega slabega premoženjskega stanja oprosti plačila zgolj njenih stroškov postopka, ne pa tudi stroškov postopka nasprotne stranke. Te možnosti zakon sodišču ne daje. Ni podlage za ugoditev tožničini pritožbi.
duševno zdravje - duševna motnja - sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom
V konkretnem primeru je glede na hudo obliko duševne motnje mogoče izreči le ukrep sprejema osebe na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00043525
ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.. ZDR-1 člen 156.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi prepričljivo in argumentirano pojasnilo, zakaj je štelo, da tožnik ni dokazal, da je imel vsako nedeljo, ko bi moral imeti prost dan, sestanke z nadrejenim, kar bi vodilo do zaključka, da je bila tožniku kršena pravica do tedenskega počitka.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - bolnišnično zdravljenje
Kot je bilo že predhodno pojasnjeno je v skladu z materialnim pravom, t.j. v skladu s 1. odstavkom 74. člena ZDZdr v zvezi s 75. členom ZDZdr, na pravilnost uporabe katerega mora pritožbeno sodišče paziti v skladu s 350. členom ZPP tudi po uradni dolžnosti, prvi pogoj, da se lahko oseba sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda tudi brez njene privolitve ta, da je njeno akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno. Ta pogoj pa v tem konkretnem primeru v času odločanja o pritožbi pritožnika evidentno ni (več) izpolnjen, saj je bil s sklepom Okrajnega sodišča v ... opr. št. Pr 158/2020 z dne 30. 11. 2020 nasprotni udeleženec sprejet oziroma zadržan na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... za dobo do treh mesecev.
ZPP člen 244, 244/1, 245, 245/1, 245/3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 40/1-3.
pisna izdelava izvedenskega mnenja - imenovanje več izvedencev - strokovna institucija kot izvedenec - plačilo za delo izvedenca - povrnitev stroškov izvedenca
Na podlagi sklepa prvostopenjskega sodišča je izvedensko mnenje izdelalo sedem izvedencev, zato gre vsem izvedencem plačilo za opravljeno delo in povrnitev stroškov v skladu z določbami Pravilnika, vključujoč postavko za pisno izdelavo izvida in mnenja v skladu s 40. členom Pravilnika.
Sodišče prve stopnje je v navedenem smislu obstoj utemeljenega suma preizkusilo in pravilno ravnalo, ko se pri tem ni spustilo v oceno dokazov glede obstoja zakonskega znaka hrambe prepovedane droge zaradi nadaljnje prodaje ter dostopnosti droge in prepovedanega orožja obtoženčevim otrokom.
pripor - utemeljen sum - podaljšanje pripora med preiskavo
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji, izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave ter iz vseh dokazov, na katerih slednji sloni in so bili priskrbljeni tekom predkazenskega postopka, tekom preiskave pridobljeni dokazi pa utemeljenega suma niso omajali, da pripor ne bi bil več utemeljen.
Ker je dokaza z zaslišanjem prič v predmetni zadevi predlagala tožena stranka, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za vnaprejšnjo naložitev potnih stroškov prič v plačilo tožeči stranki. Kolikor pa je odločilo, da tožeča stranka v končni posledici krije stroške za prihod prič na narok, pa je taka odločitev glede na določbe 154., 156. in prvega odstavka 163. člena ZPP preuranjena.
postopek za ureditev meje - sodna določitev meje - sporna meja - pravovarstveni interes - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje predloga - stranke postopka
Postopek za ureditev meje poteka med lastnikoma nepremičnin, katerih meja je sporna, zato predlagatelj ne more zahtevati ureditve meje med parcelo nasprotne udeleženke in tretje osebe. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegov predlog zaradi pomanjkanja pravovarstvenega interesa zavrglo, je pravilna.
OZ člen 70, 271, 271/2, 274, 275. SPZ člen 118, 118/4-2, 118/4-5, 118/5. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - upravnik - zastopstvo etažnih lastnikov - založitev stroškov iz lastnih sredstev - obratovalni stroški - prenos materialnopravnih upravičenj - aktivna legitimacija
Materialnopravnega upravičenja, da povrnitev založenih obratovalnih stroškov terja od konkretnega etažnega lastnika, sodišče prve stopnje tožeči stranki v nasprotju s pritožbenimi navedbami (kar a priori) ni odvzelo. Ker je za nastanek subrogacije bistvena izpolnitev obveznosti, je sodišče prve stopnje v nadaljevanju ugotavljalo, ali je tožeča stranka uspela dokazati, da je dobaviteljem dejansko plačala obveznosti tožene stranke. Z vidika utemeljenosti njenega zahtevka je to namreč ključno. Upravnik ne more zahtevati povrnitve stroškov od etažnega lastnika, če ne izkaže, da je te dobaviteljem predhodno poravnal sam.
preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - načelo sorazmernosti - žrtev nasilja v družini - zavrnitev predloga
Namen ZPND ni v tem, da se z ukrepi rešujejo vsakršni konfliktni odnosi med družinskimi člani, h katerim prispevajo vsi udeleženi, ampak da se s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtvam družinskega nasilja. Partnerska in širša družinska razmerja, posebej ob razpadu življenjske skupnosti, so po naravi stvari tudi konfliktna. Zato ob odločanju o predlogu za izrek ukrepov po ZPND ni relevantno zgolj vprašanje, ali določena ravnanja predstavljajo nasilje v objektiviziranem smislu ali ne, ampak, ali predstavljajo takšno nasilje, ki terja poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost. Le tedaj je tak poseg utemeljen.
ZD člen 212, 213, 213/1. SPZ člen 11, 11/1. ZZZDR člen 51, 51/2. DZ člen 67. ZPP člen 146, 146/2.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - spor o obsegu zapustnikovega premoženja - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - domneva lastninske pravice - zemljiškoknjižno stanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - izločitev iz zapuščine - pooblaščenec za sprejem pisanj
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je močnejša pravica tistega dediča, ki svoje zahtevke utemeljuje na obstoječem zemljiškoknjižnem stanju, saj je po zakonski domnevi lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
Pritožnica bo v pravdi morala dokazati, da je bilo sporno premoženje dejansko pridobljeno na način iz drugega odstavka 51. člena ZZZDR oziroma sedaj 67. člena DZ, saj zakonske domneve o obstoju skupnega premoženja zgolj na podlagi dejstva obstoja zunajzakonske skupnosti ni.
Pritožnik zmotno meni, da je lahko dokaz z izvedencem upoštevan le, če izvedenec ugotovi neko dejstvo s stopnjo gotovosti. Izvedenec je pojasnil, kako poteka lestvica ugotovitev in da temelji na tehtanju dveh predpostavk, predpostavke, da nekdo je pisec in da ni pisec nekega rokopisa ali podpisa. Po tej metodi je presodil, da ugotovitve podpirajo predpostavko, da spornega in primerljivih podpisov ni napisala ista oseba. Med spornim in primerjalnim materialom je najti precej razlik v izvedbi podpisov in malo podobnosti in je zato sklepal, da je sporni podpis nastal tako, da je nekdo poskušal prerisati podpis pokojnega po predlogi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00041718
ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1. OZ člen 239, 239/1.
sklepčnost tožbe - zavrnitev zahtevka zaradi nesklepčnosti - nesklepčna tožba - trditvena podlaga - gradbena dela - naročilo gradbenih del - specifikacija dolga - obsežna listinska dokumentacija - gradbena knjiga - izpolnitev obveznosti
Sklepčnost tožbe pomeni v svojem bistvu tožnikovo trditveno breme; gre za tožnikovo dolžnost, da v tožbi navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek.
Tožeča stranka bi lahko že ob izdaji vtoževanih računov, vsekakor pa v svoji trditveni podlagi, konkretno in po postavkah navedla obseg opravljenih del in njihovo ceno. Navesti bi morala, katerih del ji tožena stranka še ni plačala ter opraviti izračun, iz katerega bi bilo razvidno, kaj ji tožena stranka še dolguje.
Zgolj predložitev obsežne listinske dokumentacije ali sklicevanje nanjo, ne more nadomestiti trditev stranke. Tožeča stranka gradbene knjige, tj. obsežne listinske priloge, ni niti v grobem obrazložila, temveč je od prvostopenjskega sodišča neutemeljeno pričakovala, da bo iz številnih fotokopij na roke izpolnjenih obračunskih listov iskalo dejstva, ki utemeljujejo njen tožbeni zahtevek in s tem samo opravilo njeno dolžnost v postopku.
Pri ugotavljanju materialnega položaja se ne upošteva zakonec osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, če je izpolnjen še nadaljnji pogoj, da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Sodišče prve stopnje je izjemo določeno v 3. točki 11. člena ZUPJS tako tudi razlogovalo in pravilno štelo, da morata biti za izjemo od splošnega pravila iz 10. člena ZUPJS izpolnjena oba pogoja kumulativno, torej da gre za zakonca osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, in da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Hkrati je pravilno zaključilo, da se zakonec, čeprav z upravičencem ni več dejansko povezan, vendar postopek za razvezo zakonske zveze še ni začet, upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenca.