ZDR-1 člen 126.. Uredba o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2015) člen 6, 6/1, 7, 7/1.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik dejansko opravljal dela in naloge delovnega mesta višji policijski inšpektor II, ki je naziv V. stopnje, s stopnjo minimalne osnove 120 in z vrednostjo takratne minimalne osnove 2.992,78 EUR glede na Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini, mu je bila plača tudi za čas napotitve na misijo obračunavana ob upoštevanju nepravilne nominalne osnove. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo višine prikrajšanja tožnika pri plači (tega tudi ni naložilo izvedenki), je posledično zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
Pritožbene navedbe o prekinitvi članstva v sindikatu, o prenehanju delovnega razmerja, o sodelovanju z odvetnikom in slabem premoženjskem stanju niso relevantne za preizkus pravilne uporabe določb 188. člena ZPP. Enako velja za uporabo prvega odstavka 158. člena ZPP, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožnica toženki dolžna povrniti njene stroške postopka, saj do umika tožbe ni prišlo v posledici izpolnitve zahtevka. Sodišče namreč lahko stranko zaradi njenega slabega premoženjskega stanja oprosti plačila zgolj njenih stroškov postopka, ne pa tudi stroškov postopka nasprotne stranke. Te možnosti zakon sodišču ne daje. Ni podlage za ugoditev tožničini pritožbi.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 394, 394-9, 395, 396.
predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - sodba, ki temelji na dejanskem stanju, ugotovljenem v upravnem postopku - prejudicialen učinek - predhodno vprašanje - odprava upravne odločbe - odločba o denacionalizaciji - aktivna legitimacija - negatorna tožba - plačilo uporabnine - vprašanje lastništva - dovoljenost obnove - ugotavljanje utemeljenosti obnovitvenega razloga - možnost izdaje ugodnejše odločbe
V času sprejema prvostopenjske sodbe v tem postopku, ki je pravnomočno končan, je sodišče odločitev oprlo na upravno odločbo, s katero se je rešilo vprašanje lastništva sporne parcele, ki je imelo prejudicialen pomen pri odločanju (13. člen ZPP). Z odpravo takšne odločbe so dani pogoji za možnost drugačne odločitve, kar pomeni, da je podan obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP.
Za verjetno izkazanost predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (kakor tudi za verjetno izkazanost vseh potrebnih predpostavk po 272. členu ZIZ) bi moral predlagatelj za svoje navedbe predložiti tudi dokaze, česar pa ni storil. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, ko je predlagateljev predlog za predlagano začasno odredbo zavrnilo.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00042360
ZDSS-1 člen 43, 43/4.. ZIZ člen 54, 58, 58/4, 268, 272, 272/1, 273.
neizbran kandidat - razrešitev - direktor - javni natečaj - začasna odredba - pravnomočna sodba - upravno sodišče - zavarovanje nedenarne terjatve
Ker je bil tožnik, kot izhaja iz pravnomočne sodbe upravnega sodišča nezakonito razrešen kot direktor in je bila ta odločba odpravljena, pred delovnim sodiščem pa tožnik uveljavlja nezakonitost premestitve na drugo delovno mesto v posledici nezakonite razrešitve, lahko, glede na to, da se mu mandat kot direktorju še ni iztekel in ni pravne podlage za njegovo premestitev, predlaga vsako primerno začasno odredbo za zavarovanje njegove terjatve po reintegraciji na delovno mesto, s katerega je bil nezakonito razrešen. Tako gre za terjatev iz delovnega razmerja, ki je v pristojnosti delovnega sodišča.
Sodišče je vezano na pravnomočno sodbo upravnega sodišča, s katero je bila odločba o tožnikovi razrešitvi odpravljena. Ker je s tem odpadla pravna podlaga za tožnikovo premestitev, je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izkazan pogoj iz prvega odstavka 272. člena ZIZ, saj je tožnik izkazal, da verjetnost njegove terjatve za reintegracijo na delovno mesto, s katerega je bil nezakonito razrešen, obstoji. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da zaradi aktivnosti tožene stranke, ki je po izdaji sodbe upravnega sodišča objavila posebni javni razpis, obstaja nevarnost, da bo uveljavitev tožnikove terjatve za reintegracijo na delovno mesto direktorja onemogočena ali precej otežena.
Sodišče prve stopnje je v navedenem smislu obstoj utemeljenega suma preizkusilo in pravilno ravnalo, ko se pri tem ni spustilo v oceno dokazov glede obstoja zakonskega znaka hrambe prepovedane droge zaradi nadaljnje prodaje ter dostopnosti droge in prepovedanega orožja obtoženčevim otrokom.
duševno zdravje - duševna motnja - sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom
V konkretnem primeru je glede na hudo obliko duševne motnje mogoče izreči le ukrep sprejema osebe na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje proti premoženju
Pritožnik ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jim višje sodišče pritrjuje, saj je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju, ker je s storitvijo kaznivega dejanja namerno prikrajšal svojega otroka v premoženju, izpodbija z opisom osebnih okoliščin. Vsa ta dejstva bi morda lahko imela vpliv v kazenskem postopku, ne pa tudi v tem postopku odpusta obveznosti.
stiki - izvrševanje stikov z otrokom - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - izvršitev sodne odločbe v preživninskih zadevah - preživljanje mladoletnega otroka - način plačevanja preživnine - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva
Če oče sodno določen režim stikov krši, to ni razlog, da se jih zmanjša ali ukine, pač pa je treba očeta s pravnimi sredstvi prisiliti, da bo spoštoval odločitev, ki je, kakršna je, sprejeta v korist otroka. Tožničina prognoza, da bo posredna izvršba neuspešna, neposredna pa v škodo otroka, je špekulativna in kot argument nevzdržna, saj pomeni zanikanje poti pravnega varstva.
Ni pravi način izvrševanja preživninske obveznosti, če se otroku pusti v torbi nekaj gotovine. Preživnina se mora plačevati otrokovi zakoniti zastopnici, ker ona krije njegove vsakodnevne življenjske stroške.
Mati je imela pri otroku od rojstva dalje aktivnejšo vlogo od očeta, po razpadu njune življenjske skupnosti pa je oče postal bolj aktiven v svoji starševski vlogi in bolj pozorno sledi razvojnim potrebam otroka. Kljub temu je še vedno mati tista, ki nosi primarno skrb za sina in zlasti opirajoč se na mnenje izvedenke je za otroka glede na njegovo starost bolje, če ostane v poznanem domačem okolju matere. Odločitev o vzgoji in varstvu je torej pravilna in v skladu z načelom največje koristi otroka in načelom kontinuitete vzgoje in varstva.
ZDR-1 člen 85, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2, 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev bolniškega staleža - odhod iz kraja bivanja
Osnovno pravilo, kot izhaja iz drugega odstavka 233. člena Pravil OZZ, je, da mora biti delavec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti od dela na svojem domu. Odsotnost z doma je sicer mogoča, vendar izjemoma (v primerih, ki jih predvideva izpostavljeni člen), pa še to v okviru kraja bivanja. Pravila OZZ izrecno določajo, da je za odhod izven kraja bivanja vedno - torej za vsak odhod - potrebna izrecna odobritev osebnega zdravnika. Sodna praksa je glede upoštevanja tega pravila stroga (tudi v novejšem primeru VIII Ips 8/2020, poleg starejših zadev VIII Ips 37/2017 ter VIII Ips 234/2011 in VIII Ips 262/2011, na kateri se je sklicevalo sodišče prve stopnje). Ni torej možno pritrditi tožniku, da je odobritev odhoda iz kraja bivanja lahko konkludentna.
pripor - utemeljen sum - podaljšanje pripora med preiskavo
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji, izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave ter iz vseh dokazov, na katerih slednji sloni in so bili priskrbljeni tekom predkazenskega postopka, tekom preiskave pridobljeni dokazi pa utemeljenega suma niso omajali, da pripor ne bi bil več utemeljen.
ZIZ člen 15. OZ člen 366, 366/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
umik predloga za izvršbo - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - jezikovna razlaga zakonskih določb - namenska razlaga zakonske določbe - učinkovito sodno varstvo - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - dolžnikova pravica do izjave - stroškovna odločitev
Razlog umika predloga za izvršbo predstavlja pravno pomembno dejstvo za odločitev o ugovoru zastaranja. Upnik predloga za izvršbo ni umaknil zato, ker bi se odpovedal sodnemu varstvu, ampak iz razloga neuspešnosti izvršbe zaradi pomanjkanja izvršilnih sredstev.
postopek za ureditev meje - sodna določitev meje - sporna meja - pravovarstveni interes - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje predloga - stranke postopka
Postopek za ureditev meje poteka med lastnikoma nepremičnin, katerih meja je sporna, zato predlagatelj ne more zahtevati ureditve meje med parcelo nasprotne udeleženke in tretje osebe. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegov predlog zaradi pomanjkanja pravovarstvenega interesa zavrglo, je pravilna.
preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - načelo sorazmernosti - žrtev nasilja v družini - zavrnitev predloga
Namen ZPND ni v tem, da se z ukrepi rešujejo vsakršni konfliktni odnosi med družinskimi člani, h katerim prispevajo vsi udeleženi, ampak da se s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtvam družinskega nasilja. Partnerska in širša družinska razmerja, posebej ob razpadu življenjske skupnosti, so po naravi stvari tudi konfliktna. Zato ob odločanju o predlogu za izrek ukrepov po ZPND ni relevantno zgolj vprašanje, ali določena ravnanja predstavljajo nasilje v objektiviziranem smislu ali ne, ampak, ali predstavljajo takšno nasilje, ki terja poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost. Le tedaj je tak poseg utemeljen.
pravnomočno končan izvršilni postopek - sklep o poplačilu - razdelitev - sestava sodišča - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec
Višje sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep ni sklep o poplačilu (208. člen ZIZ). Izvršilni postopek je končan, saj je sklep o poplačilu z dne 17. 5. 2016 pravnomočen (potrdilo o pravnomočnosti: 21. 6. 2016) in je tudi odločeno o vseh pravnih sredstvih. Sklep o poplačilu je zadnje izvršilno dejanje. Z njegovo pravnomočnostjo je izvršba končana.
Glede na pravnomočno odločbo pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je tožniku že z 31. 1. 2018 prenehala pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, torej da je že z navedenim dnem odpadla pravna podlaga za nadaljnje izplačevanje nadomestila. Pravna podlaga tako ni odpadla z 8. 8. 2018, kot to razloguje sodišče prve stopnje, temveč že 31. 1. 2018. Res je, da je pritožbeno sodišče v zadevi Psp 322/2017 z dne 10. 1. 2018 že zavzelo stališče, da je odločilen datum, ko je bilo ustavljeno izplačevanje nadomestila, vendar pa iz novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (sodba VIII Ips 63/2018 z dne 12. 9. 2018) izhaja, da odločba o ustavitvi izplačevanja za vnaprej omogoča upravičencu pravno varstvo glede izplačevanja na podlagi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v prihodnje. O upravičenosti do prejemanja pokojninskih oziroma invalidskih prejemkov v preteklem obdobju pa tožena stranka odloči v okviru izdaje odločbe o ugotovitvi preplačila (194. člen ZPIZ-2). Zato lahko tožena stranka za preteklo obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje dajatve, ne glede na odločitev o ustavitvi izplačevanja posamezne dajatve za vnaprej, odloča o preplačilu in dolžnosti povračila neupravičeno izplačanih sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev za uživanje dajatve. Odločbi o ustavitvi izplačevanja za naprej in vrnitvi neupravičeno prejetega se tako ne izključujeta, temveč se nasprotno dopolnjujeta glede časovnih učinkov spremenjenega priznavanja posamezne pravice.
kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - zakonski znaki kaznivega dejanja - račun - lažni podatki - Slovenski računovodski standardi (SRS)
Datum izdaje listine, predpisane z Zakonom o računovodstvu in Slovenskimi računovodskimi standardi ter datum zapadlosti terjatve po takšni listini sta v poslovnem prometu nedvomno pomembni dejstvi (gl. Kozina J. V. Korošec D., Filipčič K. in Zdolšek S., Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika, druga knjiga, 177. - 256. člen, Uradni list Ljubljana 2019, str. 901).
OZ člen 70, 271, 271/2, 274, 275. SPZ člen 118, 118/4-2, 118/4-5, 118/5. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - upravnik - zastopstvo etažnih lastnikov - založitev stroškov iz lastnih sredstev - obratovalni stroški - prenos materialnopravnih upravičenj - aktivna legitimacija
Materialnopravnega upravičenja, da povrnitev založenih obratovalnih stroškov terja od konkretnega etažnega lastnika, sodišče prve stopnje tožeči stranki v nasprotju s pritožbenimi navedbami (kar a priori) ni odvzelo. Ker je za nastanek subrogacije bistvena izpolnitev obveznosti, je sodišče prve stopnje v nadaljevanju ugotavljalo, ali je tožeča stranka uspela dokazati, da je dobaviteljem dejansko plačala obveznosti tožene stranke. Z vidika utemeljenosti njenega zahtevka je to namreč ključno. Upravnik ne more zahtevati povrnitve stroškov od etažnega lastnika, če ne izkaže, da je te dobaviteljem predhodno poravnal sam.
ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 31, 32, 32/1, 32/2, 32/3. ZPP člen 41, 41/2.
ugovor zoper plačilni nalog - formalno procesno vodstvo - razdružitev postopka - nastanek taksne obveznosti - načelo enkratnega plačila sodne takse - vrednost zahtevka - sprememba zahtevka
Taksna obveznost je v tem primeru nastala ob vložitvi tožbe v postopku IV Pg 2129/2019. Iz določil ZST-1 in ZPP ne izhaja, da bi ob razdružitvi postopka nastala v novih postopkih nova oziroma dodatna taksna obveznost tožeče stranke. Odločitev sodišča, da zadevo razdruži in ločeno obravnava posamezne zahtevke iz iste tožbe, zato nima kar avtomatsko za posledico plačilo dodatne sodne takse.