odškodninska odgovornost države - protipravnost delovanja državnih organov - odgovornost za delo sodnika
Protipravnost ravnanja sodišč oziroma sodnika sodna praksa razume le kvalificirano stopnjo napačnosti, to je nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, ko sodnik zaradi pristranskosti ne uporabi jasne določbe zakona ali jo namerno razlaga v nasprotju s sodno prakso ali če namerno ugotovi relevantne okoliščine v nasprotju z rezultati dokaznega postopka.
Pritožbeno sodišče se povsem strinja s stališčem sodišča prve stopnje glede statusa državnega odvetništva (oziroma prej državnega pravobranilstva) kot stranke v pravdnem postopku in da opravlja v postopku procesna dejanja po navodilih in usmeritvah stranke, ki jo zastopa.
Davčna uprava vodi le evidence o odmerjenem davku, zato iz lastnih evidenc ni mogla ugotavljati lastništva, davčni organ pa se je pred vložitvijo predloga za zavarovanje v izvršilnem postopku z vpogledom v zemljiško knjigo prepričal, da je lastnik nepremičnin L. d.o.o. (to je prodajalec, ki je tožniku nepremičnine prodal) oziroma njegov pravni naslednik S. d.o.o.
bistvena kršitev določb postopka - motenje posesti - verbalno motenje posesti - bazna postaja - dostop do objekta
Toženec je v svoji trditveni podlagi sam zatrjeval, da sta si lastnik nepremičnine (torej M. B.) in toženec, ki je bil lastnikov hipotekarni upnik in njegov pooblaščenec, prizadevala več let, da bi se pravno razmerje, ustanovljeno s pogodbo 30. 9. 2004, uredilo tudi po 30. 9. 2019. Zatrjeval je še, da ima tožnik že vrsto let težave z dostopom do same predmetne nepremičnine in bazne postaje, zato pa ni razlogov na strani toženca, ki skrbi zgolj zato, da so ustrezni zavarovani njegovi interesi in pravice, ki jih ima ustrezno pravno zavarovane na predmetni nepremičnini.
Tako pritožba neutemeljeno očita odločanje sodišča preko trditvene podlage, s čimer smiselno zatrjuje storitev bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 7. členom ZPP. Da je M. B. ključavnico na vratih zunanje ograje zamenjal tudi v korist toženca, je toženec zatrjeval sam.
Dokazno podprta z izpovedbo priče O. in toženca je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec tožnikovemu delavcu (O.) po telefonu, ko ga je ta prosil, naj jim odklene sporno ključavnico in dopusti vstop do bazne postaje, grozil, da na lokacijo nimajo pravice dostopati, da tja ne smejo niti pogledati, da bo poklical policijo in varnostno službo, da jih bo ob prihodu nasilno odstranila. Ob upoštevanju še neprerekane tožnikove trditve, da je s tako verbalno grožnjo toženec odvrnil tožnika od dostopanja do bazne postaje zaradi njenega vzdrževanja in obratovanja, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec storil tudi verbalno motenje tožnikove posesti predmetne nepremičnine.
Pravna podlaga za presojo vprašanja ali so imeli obdolženi pri izvajanju tuberkulinizacije živali na podlagi Pogodbe o izvajanju javne veterinarske službe status uradne osebe, je lahko le 4. točka prvega odstavka 99. člena KZ-1. Ta določa, da je uradna oseba lahko tudi "druga oseba, ki opravlja določene uradne dolžnosti na podlagi pooblastil, ki jih daje zakon ali na podlagi zakona izdani predpisi ali na podlagi zakona sklenjena pogodba o arbitraži." Pri uradni osebi po 4. točki prvega odstavka 99. člena KZ-1 gre za t.i. "nepravo" uradno osebo, ker pojem ni vezan na delovanje pri državnem organu, temveč na osebo zunaj državnega organa, ki je na podlagi pooblastil, ki jih ji daje zakon ali na podlagi zakona izdani predpisi, pooblaščena za opravljanje posameznih nalog. Obdolženi so na podlagi pooblastil izhajajočih iz zgoraj citirane pogodbe, ki je bila sklenjena med Ministrstvom za ... ter B. d.o.o., ki je na podlagi 17. člena citirane pogodbe kot koncesionar zato prejemala proračunska sredstva. Povedano drugače, navedeno ministrstvo je družbi B. d.o.o. podelilo pooblastilo za izvajanje tuberkulinizacij živali za določene občine, navedene v točki 4. citirane pogodbe. Obdolženci so za izvajanje svoje dejavnosti v okviru družbe B. d.o.o. torej razpolagali z javnimi sredstvi, namenjenimi veterinarski dejavnosti, zato je ta opravila mogoče šteti za uradne naloge. Kot uradno dejanje je namreč potrebno šteti tisto dejanje, ki ga izvršijo uradne osebe (subjektivni kriterij) in se nanaša na opravljanje njenih nalog (objektivni kriterij), ki jih morajo opraviti na podlagi zakona oz. podzakonskega predpisa v okviru svojih službenih pooblastil, praviloma po vnaprej predpisanem postopku. Status uradne osebe torej ni nekaj, kar bi obstajalo samo zase, temveč le v povezavi s storjenim oz. opuščenim dejanjem, ki pomeni zlorabo uradnega položaja (samega po sebi) oz. zlorabo z njim povezanih uradnih pravic.
Na podlagi Zakona o veterinarstvu, Odredbe o izvajanju sistematičnega sprejemanja stanja bolezni in cepljenja živali za leto 2014, 2015 in 2016 in Pogodbe o izvajanju javne veterinarske službe najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali so bili odgovorni za zakonitost in namenskost razpolaganja z javnimi sredstvi, ki so bila namenjena za cepljenje v tem svojstvu pa so imeli lastnost uradne osebe oziroma je bilo njihova ravnanja šteti kot uradna dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00041085
KZ-1 člen 208, 208/1, 208/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - zatajitev - protipravna prilastitev - protipravna prilastitev tuje premične stvari - posodbena pogodba - dogovor z lastnikom stvari - ustni dogovor - odpadla pravna podlaga - vrnitev izposojene stvari
Sodišče prve stopnje je stališče Vrhovnega sodišča RS, zavzeto v sodbi I Ips 53767/2013 z dne 20. 6. 2019, katere nosilni argument je, da nevrnitev predmetov pogodbe leasinga sama po sebi še ne pomeni njihove prilastitve, ter da bi zato, da bi ravnanje, ki je v nasprotju s pogodbenimi določili, preraslo v kaznivo dejanje zatajitve, moralo biti opisano (in ne zgolj zatrjevano), kako si je obsojeni predmete leasinga prisvojil, napačno razširilo na katerokoli pogodbo oziroma pravni posel, tudi na enostaven ustni dogovor o posodbi prenosnega računalnika med obdolžencem in oškodovancem v tej zadevi.
Zaradi dejanske in pravne jasnosti predmetne zadeve, zlasti v zvezi z odpadlim pravnim temeljem za obdolženčevo nadaljnjo posest (in uporabo) prenosnega računalnika po lastnikovem pozivu na vrnitev, dodajanje drugih okoliščin obdolženčeve prilastitve prenosnega računalnika v sam opis dejanja za konkretizacijo zakonskega znaka protipravne prilastitve ni potrebno.
ZJN-2 člen 80, 80/5. ZPVPJN člen 5, 5/4. OZ člen 131, 131/1, 243.
odškodninska odgovornost naročnika v postopku javnega naročanja - pravno varstvo v postopku oddaje javnega naročila - oddaja javnega naročila - ugovor zastaranja - javna objava - pravica stranke do povračila izgubljenega dobička - poslovna in neposlovna odškodninska odgovornost - pozitivni pogodbeni interes - razlogi za odstop
Zgolj dejstvo, da sta v obravnavani zadevi stranki že končali s pogajanji in bi naj sledila sklenitev Pogodbe, pri čemer je tožnica prejete izvode osnutka že podpisala, po oceni pritožbenega sodišča še ne zadošča, da bi iz pravil o poslovni odškodninski odgovornosti "preskočili" na polje splošne (deliktne) odškodninske odgovornosti in tožnici priznali pravico do povrnitve pozitivnega pogodbenega interesa (izgubljenega dobička). Za takšno pravno posledico prav tako nima odločilnega pomena dejstvo, da je toženka tožnici sporočila, da od predmetnega javnega naročila odstopa po poteku relativno dolgega obdobja, kot tudi ne dejstvo, da razlog za odstop (v končni fazi je to bila nezadostnost virov financiranja) niso bile neke izredne nepredvidljive okoliščine in da ji je v tem kontekstu mogoče pripisati malomarnost.
Nadalje pritožbeno sodišče v tej zvezi meni, da je praviloma potrebno odgovornost naročnika v (celotni) fazi javnega naročanja presojati po določbah poslovne odškodninske odgovornosti, in to ne glede na to, ali je do sklenitve pogodbe že prišlo. Situacija, ko po oddaji javnega naročila ne pride do sklenitve pogodbe, je namreč bistveno bolj sorodna in primerljiva s poslovnim odnosom, kot s civilnim deliktom.
Pritožnikovo premoženjsko stanje nima vpliva na pravilno odločitev prvostopenjskega sodišča. Ob sklicevanju na šesti odstavek 95. člena ZKP je slednje v sklepu, ki se izpodbija s pritožbo, namreč pravilno navedlo, da je uporaba določb četrtega in petega odstavka 95. člena ZKP o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov kazenskega postopka izključena, kadar gre za krivdno povzročene stroške. Izrecna zakonska določba šestega odstavka 95. člena ZKP je tako prvostopenjskemu sodišču predstavljala podlago za pravilno odločitev, da se predlog A. A. za oprostitev plačila krivdno povzročenih stroškov zavrže kot nedovoljen.
Sodišče prve stopnje je torej izvedlo obsežni dokazni postopek, v katerem je razjasnilo vsa odločilna dejstva in na osnovi izvedenih dokazov, katerih vsebino je podrobno povzelo v obrazložitev sodbe, pravilno ugotovilo, da je storitev obeh kaznivih dejanj obdolžencu dokazana in da je zanju tudi krivdno odgovoren. Obdolženčev zagovor, ki ga ponavlja v pritožbi, da je sklenil ustno pogodbo za dodatna dela, je bil ovržen s prav vsemi v dokaznem postopku izvedenimi dokazi, na osnovi tega pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je vsebina računa, ki ga je dne 30. 4. 2013 v višini 26.990,00 EUR izdal U. M. lažna ter brez podlage in ne izkazuje resničnega poslovnega dogodka. Tak račun pa je obdolženi odstopil družbi P. S. d.o.o. v izterjavo, čeprav je vedel, da je njegova vsebina lažna, s čemer je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja ponareditev ali uničenja poslovnih listin po drugem v zvezi s prvim odstavkom 235. člena KZ-1. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pri tem ravnal s krivdno obliko direktnega naklepa in to v napadeni sodbi tudi tehtno obrazložilo (točka 17 obrazložitve).
ZPP člen 318, 318/1. OZ člen 111, 111/3, 561, 561/3.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Izpolnjenost pogoja iz prvega odstavka 318. člena ZPP glede odgovornega nasprotovanja toženca ne more nadomeščati njegovo nasprotovanje v mediacijskem postopku. Pri tem pa tudi ne morejo biti upoštevne pritožbene trditve, da je toženec kot laik menil, da lahko nasprotovanje tožbenim trditvam poda tudi v mediacijskem postopku, za katerega je podal soglasje. Iz poziva, naj odgovori na tožbo, ki je bil tožencu vročen hkrati s tožbo je namreč razvidno, da je bil toženec v pozivu poučen ne samo na možnost vložitve odgovora na tožbo in zakonske posledice, če tega ne bi storil, ampak izrecno tudi, da tudi če bo podal soglasje k začetku mediacije, mora odgovoriti na tožbo.
Tožnikova upravičenost do razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhaja že iz tožnikovih tožbenih trditev, da toženec nobenih pogodbeno dogovorjenih obveznosti ni in kljub pozivu tožnika ne izpolnjuje, pri tem pa ni pravno pomembno, ali so katere pogodbeno dogovorjene obveznosti toženca po obsegu odvisne od tožnikove lastne zmožnosti in potrebnosti.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - dovolitev izvršbe - izvršilna sredstva - izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnica v ugovoru izterjevani upnikovi denarni terjatvi ni nasprotovala in je sklep o izvršbi izpodbijala le glede dovoljenih izvršilnih sredstev. S tem pa je po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje izpodbijala sklep o izvršbi zgolj v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, zato je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali je dolžnica v ugovoru navajala razloge iz 55. člena ZIZ, ki preprečujejo izvršbo.
ZZK-1 člen 48, 49, 49/1-2, 53, 53/2, 53/3, 177, 177/1.
vpis predznambe - predznamba pridobitve lastninske pravice - rok za opravičitev predznambe - sklep o dovolitvi vpisa - izvedba vpisov na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisa
Zakon ne določa, da mora zemljiškoknjižno sodišče v sklepu o dovolitvi vpisa navesti rok za opravičitev zaznambe. Določba tretjega odstavka 53. člena ZZK-1 je jasna, določa, da se zadnji dan roka iz prejšnjega odstvak vpiše pri vpisu predznamovane pravice v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00041002
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 285, 286, 286/2, 286a, 286a/1, 286a/4, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22, 23.
prekluzija - pravočasnost pripravljalne vloge - prvi narok za glavno obravnavo - opozorilo na posledice - komunikacija med odvetnikom in stranko - franšizna pogodba - odpoved pogodbe - odstop od pogodbe - kršitev pogodbenih obveznosti - trditvena podlaga - nesklepčnost
V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da neupoštevanje vloge, ki jo stranka pošlje sodišču dan pred prvim narokom oziroma vloge, ki jo stranka vloži (ali prebere (diktira na zapisnik)) na prvem naroku, ne predstavlja kršitve pravic do izjave in obravnavanja pred sodiščem, če je bila stranka v naprej opozorjena na takšno posledico. Na tak način je stranka deležna vsaj tistega minimuma varstva (njene pravice do izjave in obravnavanja pred sodiščem), ki ji ga nudi sodišče pri prekluziji na poziv (drugi odstavek 286. člena in prvi odstavek 286.a člena ZPP), to pa je, da jo sodišče (kadarkoli, vendar vnaprej) izrecno opozori na njeno dolžnost dovolj zgodnje predložitve vlog sodišču tudi v primerih iz četrtega odstavka 286.a člena ZPP in na posledice zamude (peti odstavek 286.a člena ZPP).
Zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, gredo v breme stranke.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00040695
ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
prisilno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje
Pritožbeno sodišče nasprotnemu udeležencu pojasnjuje, da je odločitev o uvedeni terapiji (vključno z zdravili, ki jih prejema), v pristojnosti zdravstvene stroke, zato pritožba z navedbami, da je terapija močna in ima stranske učinke ter jo je nasprotni udeleženec odklanjal, ne more uspeti.
ZZZDR člen 5a, 113, 113/2. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - prešolanje učenca na drugo šolo - pogoji za prešolanje - varstvo in vzgoja otroka - varovanje koristi otroka
Pri odločanju o tem, ali se dovoli prešolanje otroka, predstavlja eno izmed odločilnih okoliščin tudi ta, komu od staršev je/bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo. Ker o tem vprašanju še ni pravnomočno razsojeno, izbrana šola pa je praviloma dolgoročno povezana s krajem otrokovega bivanja – še posebej, če je med krajema bivanja staršev precejšnja razdalja – bi bilo v tem trenutku tudi po oceni pritožbenega sodišča preuranjeno presojati o tem, ali je prešolanje deklic v njuno največjo korist.
Posledica neuspešnega rubeža, ker se pri dolžniku niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, ne pomeni, da dolžnik upniku ni dolžan povrniti stroškov neuspešnega izvršilnega dejanja, ki ga je opravil izvršitelj, če jih upnik pravočasno priglasi in sodišče oceni, da so bili ti potrebni za izvršbo.
spor majhne vrednosti - možnost navajanja dejstev - predlaganje dokazov - prekluzija
Pravdni stranki smeta v sporu majhne vrednosti navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo v prvem paru pisnih vlog (glej 451. – 453. člen ZPP). V teh postopkih namreč velja načelo zaostrene prekluzije, prav tako pa ne velja določba drugega odstavka 286. člena ZPP, po kateri bi stranki lahko navajali nova dejstva in dokaze še kasneje, če tega brez svoje krivde nista mogli storiti najkasneje v tožbi in odgovoru ter v omejenem obsegu še vsaka v eni pripravljalni vlogi. Povedano bolj nazorno: položaj, ki v sporu majhne vrednosti nastane po izteku rokov za vložitev pripravljalnih vlog je podoben kot položaj, ki nastane v rednem postopku z zaključkom glavne obravnave. Tožena stranka na naroku za glavno obravnavo tako ne more in ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, vključno z dejstvi in dokazi nastalimi po izteku roka za vložitev pripravljalnih vlog. Navedbe in dokazi, ki jih je tožena stranka zatrjevala oziroma poskušala navajati na naroku 19. 2. 2020 z vložitvijo pripravljalne vloge in jih podaja tudi v pritožbi skupaj s priloženimi dokazi so zato prepozne in pravno neupoštevne.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - ugovor javnega dobra
Ugovor javnega dobra, ki je relevanten zoper obseg pripadajočega zemljišča, je utemeljen zgolj v primeru, ko je podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine namenjene splošni rabi v času pred 1. 1. 2003. Razmejitev med javnim dobrom in pripadajočimi zemljišči je treba opraviti v skladu s kriteriji iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. Zgolj današnja razglasitev javnega dobra ne pomeni, da zemljišče v relevantnem času dejansko ni bilo pripadajoče zemljišče k stavbi.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - pravica do stikov - stik otroka s staršem - določitev obsega stikov - ogroženost otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - omejitev stikov - restriktiven pristop - zasvojenost - alkoholizem - nižji dokazni standard
Pravico do stikov je treba presojati predvsem v luči pravice otroka, da stikuje s staršema. Izhodišče glede obsega stikov je enako za oba starša, razen če bi bila iz takih ali drugačnih razlogov otrokova korist ogrožena. Le če je nujno, se izda začasna odredba, s katero se enemu od staršev (ali obema) omejijo stiki.
zemljiškoknjižni postopek - vknjižba lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - nevpisana lastninska pravica - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - učinki začetka stečaja nad vpisanim lastnikom - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu pred začetkom stečajnega postopka
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje tudi samo ugotovilo, da je bil podpis na pogodbi, ki se nanaša na razpolaganje stečajnega dolžnika, overjen pred začetkom stečajnega postopka, vendar je kot pravno pomembno (napačno) štelo tudi dejstvo, da je bil podpis odsvojiteljev na nadaljnjih pogodbah v verigi pogodb overjen šele po začetku stečajnega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040517
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/4.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - zadovoljevanje spolnega nagona - spolna nedotakljivost - prizadetost spolne nedotakljivosti - pravna opredelitev kaznivega dejanja - privilegirana oblika kaznivega dejanja - motiv - naklep - presoja dejanskega stanja
O odločilnem dejstvu spolne motiviranosti je torej sodišče prve stopnje povsem zadostno sklepalo na podlagi narave obdolženčevih ravnanj, zato očitana kršitev ni podana.
Že Vrhovno sodišče Republike Slovenije je večkrat poudarilo, da je namen zadovoljevanja spolnega nagona naravni znak kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let.
A ne glede na to, po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča namreč prav fizični kontakt predstavlja tudi razmejitev med kaznivim dejanjem po prvem in četrtem odstavku 173. člena KZ-1, pri katerem ne pride (nujno) do dotikanja teles, pač pa gre za različna spolna nedostojna ravnanja oziroma dejanja, ki so namenjena zadovoljitvi storilčeve spolne pohote pred otrokom.