ZOro-1-UPB1 člen 54, 56, 82, 82/1, 82/1-12, 82/1-24, 82/4.. Pravilnik o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, redu na strelišču in pogojih za izvajanje streljanja (2001) člen 8, 8/8, 9.. URS člen 153.
S 54. členom ZOro-1 je torej predpisano, da morajo biti prostori in naprave, kjer se neposredno opravlja dejavnost strelišča, ustrezno varovani pred dostopom nepooblaščenih oseb, z osmo alinejo 8. člena Pravilnika pa je predpisano, kako morajo biti varovani prostori in naprave, kjer se neposredno opravlja dejavnost strelišča. Navedena določba Pravilnika tako določa zgolj način za dosego naloge, ki je določena z zakonom, in te naloge originarno ne določa. Gre torej za dopolnjevanje zakonske norme na način, ko dopolnjevanje zajame samo tisto, kar nujno izhaja iz zakonske norme, pa v njej ni izrecno predpisano. Zato očitek, da je osma alineja 8. člena Pravilnika v neskladju s 54. členom ZOro-1, ni utemeljen.
Sodišče druge stopnje pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da sta bila odgovor na tožbo in prva pripravljalna vloga vložena tako v postopku IV P 1397/2018 kot postopku IV P 385/2019 potrebna pravdna stroška v vsaki od zadev (prvi odstavek 155. člena ZPP). Odgovora na tožbo zato, ker bi v nasprotnem primeru sodišče izdalo zamudni sodbi, prvi pripravljalni vlogi pa v dopolnitev tožbenih navedb, saj postopka do vložitve teh vlog nista bila združena.
ZSICT člen 45. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
odmera nagrade in stroškov cenilcu - cenitev nepremične
Pritrditi je sicer pritožbi, da je cenilec s cenitvenim poročilom z dne 11. 8. 2019 cenil tudi stavbni del parcele 218/24 k.o. ..., za kar s sklepom z dne 7. 6. 2019 ni bil določen. Vendar pa je skladno s sklepom z dne 7. 6. 2019 ocenil tudi kmetijski del navedene nepremičnine, zato je za opravljeno delo upravičen do nagrade. Ker je sodišče sodnemu cenilcu kmetijske stroke A. Ž., univ. dipl. inž. kmet. za pisno izdelavo cenilnega poročila odmerilo nagrado v višini 204,00 EUR, kar je najnižja nagrada glede na prvi odstavek 40. člena Pravilnika, pritožba odmero ter višino odmerjene nagrade iz tega naslova neutemeljeno izpodbija.
ZPP člen 2, 7, 146, 146/2, 146/5, 180, 180/3, 212, 214, 318, 318/1. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 1063, 1064, 1067/1, 1067/2, 1067/3, 1069, 1100, 1104.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev sodnih pisanj v tujino - začasni zastopnik, upravičen za sprejemanje pisanj v republiki sloveniji - sklepčnost tožbe - odmera odškodnine - uporaba tujega prava - hrvaško pravo
Sodišče prve stopnje je toženi stranki ob priliki vročanja tožbe v odgovor, kot prvem pisanju, ki ji ga je v tem postopku vročalo, vročilo tudi poziv za postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. V tem pozivu ji je določilo 15-dnevni rok za postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Tožena stranka ima sicer prav, da bi moralo sodišče prve stopnje po preteku tega roka toženi stranki, ki sama ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj, postaviti na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, vendar njegova (ne)postavitev na samo pravilnost vročitve tožbe v odgovor ter na začetek teka, sam tek in iztek roka za vložitev odgovora na tožbo nima in ni imela prav nobenega vpliva, posledično pa to pomeni, da tudi na pravilnost in zakonitost izpodbijane zamudne sodbe ni imela in tudi ni mogla imeti nobenega vpliva.
Krivdna oziroma objektivna odškodninska odgovornost sta le pravna pojma, pravna standarda, predstavljata torej pravno kvalifikacijo, ki pa za sklepčnost tožbe ni bistvena sestavina, če pa jo stranka navaja, pa nanjo sodišče ni vezano. S tem, ko je, čeprav tožnik ni izrecno trdil, da je podana objektivna odškodninska odgovornost zavarovanca tožene strnake, zaključilo, da obstoji objektivna odškodininska odgovornost zavarovanca tožene sranke, sodišče prve stopnje tako ni odločalo niti mimo tožbenega zahtevka, niti mimo trditvene podlage tožnika.
bistvena kršitev določb postopka - motenje posesti - verbalno motenje posesti - bazna postaja - dostop do objekta
Toženec je v svoji trditveni podlagi sam zatrjeval, da sta si lastnik nepremičnine (torej M. B.) in toženec, ki je bil lastnikov hipotekarni upnik in njegov pooblaščenec, prizadevala več let, da bi se pravno razmerje, ustanovljeno s pogodbo 30. 9. 2004, uredilo tudi po 30. 9. 2019. Zatrjeval je še, da ima tožnik že vrsto let težave z dostopom do same predmetne nepremičnine in bazne postaje, zato pa ni razlogov na strani toženca, ki skrbi zgolj zato, da so ustrezni zavarovani njegovi interesi in pravice, ki jih ima ustrezno pravno zavarovane na predmetni nepremičnini.
Tako pritožba neutemeljeno očita odločanje sodišča preko trditvene podlage, s čimer smiselno zatrjuje storitev bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 7. členom ZPP. Da je M. B. ključavnico na vratih zunanje ograje zamenjal tudi v korist toženca, je toženec zatrjeval sam.
Dokazno podprta z izpovedbo priče O. in toženca je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec tožnikovemu delavcu (O.) po telefonu, ko ga je ta prosil, naj jim odklene sporno ključavnico in dopusti vstop do bazne postaje, grozil, da na lokacijo nimajo pravice dostopati, da tja ne smejo niti pogledati, da bo poklical policijo in varnostno službo, da jih bo ob prihodu nasilno odstranila. Ob upoštevanju še neprerekane tožnikove trditve, da je s tako verbalno grožnjo toženec odvrnil tožnika od dostopanja do bazne postaje zaradi njenega vzdrževanja in obratovanja, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec storil tudi verbalno motenje tožnikove posesti predmetne nepremičnine.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 346, 346/1.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - zadnji dan roka - iztek roka na dela prost dan - tek rokov - vročitev sodnega pisanja - fikcija vročitve - računanje procesnih rokov - rok za pritožbo
V načelnem pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 14. 1. 2015 je bilo zavzeto stališče, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP. To pomeni, da se šteje vročitev za opravljeno tudi na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan v RS.
odškodninska odgovornost države - protipravnost delovanja državnih organov - odgovornost za delo sodnika
Protipravnost ravnanja sodišč oziroma sodnika sodna praksa razume le kvalificirano stopnjo napačnosti, to je nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, ko sodnik zaradi pristranskosti ne uporabi jasne določbe zakona ali jo namerno razlaga v nasprotju s sodno prakso ali če namerno ugotovi relevantne okoliščine v nasprotju z rezultati dokaznega postopka.
Pritožbeno sodišče se povsem strinja s stališčem sodišča prve stopnje glede statusa državnega odvetništva (oziroma prej državnega pravobranilstva) kot stranke v pravdnem postopku in da opravlja v postopku procesna dejanja po navodilih in usmeritvah stranke, ki jo zastopa.
Davčna uprava vodi le evidence o odmerjenem davku, zato iz lastnih evidenc ni mogla ugotavljati lastništva, davčni organ pa se je pred vložitvijo predloga za zavarovanje v izvršilnem postopku z vpogledom v zemljiško knjigo prepričal, da je lastnik nepremičnin L. d.o.o. (to je prodajalec, ki je tožniku nepremičnine prodal) oziroma njegov pravni naslednik S. d.o.o.
vložitev ugovora po odvetniku - dolžnost predložitve pooblastila
Glede na podatke spisa (vpogled v l. št. 49-50) je ugotoviti, da je bil ugovor, v zvezi s katerim je bil pooblaščenec dolžnika pozvan na predložitev pooblastila, vložen v elektronski obliki po odvetniku.
Po določbi osmega in devetega odstavka 29. člena ZIZ lahko odvetnik, notar, izvršitelj in Državno pravobranilstvo vse vloge in druga pisanja, razen predloga za izvršbo na podlagi priložene menice, vložijo v elektronski obliki pri čemer jim pooblastila ni potrebno predložiti.
vznemirjanje lastninske pravice - dejansko izvrševanje služnosti - pridobitev služnosti s priposestvovanjem
Zaključek sodišča prve stopnje o priposestvovani stvarni služnosti je materialnopravno pravilen, saj je oprt na ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem nemotenem izvrševanju služnosti v 20-letnem obdobju, kar ima po določbi prvega odstavka 54. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) za posledico pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem.
postopek osebnega stečaja - dolžnikov predlog za odlog odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - izvedba ukrepov finančnega prestrukturiranja - soglasje upnika - zavrženje predloga
Zakon dolžnici v postopku osebnega stečaja ne daje pravice do odložitve odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja.
Neutemeljena je pritožbena lastna dokazna ocena sporne kršitve oziroma izpostavljene fotografije in ji pritožbeno sodišče ne sledi. Prva toženka se je imela možnost opredeliti do konkretno zatrjevane kršitve začasne odredbe in do priložene fotografije v vseh smereh, ki jih neutemeljeno (in nekatere tudi prvič ter zato neupoštevno) izpostavlja v pritožbi, pa tega ni storila. Njene ugovorne navedbe so bile povsem pavšalne, zato je sodišče prve stopnje na podlagi konkretiziranih trditev tožnic (o ravnanju prve toženke dne 25.6.2020 ob 15.30 uri) in priložene fotografije povsem pravilno in popolno ugotovilo relevantno dejansko stanje ter ni šlo za nekritično sledenje navedbam in dokazu tožnic.
spor o pristojnosti - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - fizična oseba - zbornica - vrednost spora - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stalno prebivališče toženca - krajevna pristojnost
Ker je tožeča stranka zbornica, tožena stranka pa fizična oseba, nobena od strank v konkretnem primeru ne izpolnjuje subjektivnega kriterija iz prvega odstavka 481. člena ZPP za gospodarske spore. Iz spisovnega gradiva tudi ne izhaja, da bi šlo po vsebini za katerega od sporov iz 483. člena ZPP ali za situacijo iz 484. člena ZPP, tako da ni izpolnjen niti objektivni kriterij za uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih. Predmetni spor torej ni gospodarski spor.
verzijski zahtevek - povrnitev stroškov preživljanja - poravnava - dejansko stanje - dokazovanje - nesklepčnost tožbe
Toženčev očitek o nesklepčnosti tožbe ni utemeljen. Tožnica je navedla vsa dejstva za utemeljevanje verzijskega zahtevka iz 133. člena ZZZDR, za dokazovanje višine potrebnih izdatkov za preživljanje mladoletnih otrok pa je predložila ustrezne dokaze.
pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - razveza pogodbe - spremenjene razmere - otežena izpolnitev obveznosti - interesi pogodbenih strank - življenjska skupnost
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča je treba pri presoji pogodb, kakršna je obravnavana pogodba o dosmrtnem preživljanju, upoštevati, da gre za trajajoče, odplačno in dvostransko obveznostno razmerje, ki terja oceno interesov obeh pogodbenih strank. Posebno skrbna presoja se zahteva v primerih, ko se med strankama pogodbe oblikuje življenjska skupnost.
SPZ člen 33, 33/3, 37, 76. URS člen 36. ZPP člen 286b.
motenje posesti - prepoved nadaljnjega motenja posesti - posestno varstvo - varstvo posesti - dostop do objekta - ugotovitev načina motenja posesti - zadnje mirno posestno stanje - dejanska oblast nad stvarjo - prekarij - vzdrževalna dela na nepremičnini - motenje temelječe na zakonu - izključitev protipravnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - zavrnitev dokaznega predloga - ogled kot dokazno sredstvo - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Posest je dejanska oblast nad stvarjo, posestno varstvo pa to (golo) dejansko oblast varuje. Zato mora sodišče pri varstvu posesti upoštevati le zadnje stanje posesti in nastalo motenje.
Pritožnika se tudi neutemeljeno sklicujeta na tretji odstavek 33. člena SPZ, saj citirano določilo želi poudariti predvsem to, da lahko le zakon izključi protipravnost posega v posest. Posestnik tako nima pravnega varstva, če motenje posesti temelji na zakonu. V danem primeru toženca nimata zakonske podlage, ki bi jima dovolila posegati v tožničino posest, zato protipravnost njunega posega v tožničino posest ni izključna in ima tožnica pravno varstvo.
ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1, 15. ZPP člen 252, 252/1.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - ustrezni dokazi
Dolžnica pripomb na cenilno poročilo ni podkrepila z nobenimi konkretnimi podatki, relevantnimi listinami oziroma dokazi, ki bi upravičili dvom sodišča o strokovnosti in pravilnosti izdelanega cenilnega poročila.
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neobrazloženost odločitve
V skladu z drugim odstavkom 287. člena ZPP sodišče zavrne predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, in navede, zakaj jih je zavrnilo. Pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj zaslišanje priče A. A. ni potrebno.
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 393. ZD člen 142, 142/3.
deljiva obveznost - neupravičena obogatitev - podlaga obveznosti - solidarna odgovornost dedičev - solidarna odgovornost dolžnikov - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - vrednost podedovanega premoženja - prikrajšanje in obogatitev - izvršilni postopek - objektivne meje pravnomočnosti
Tožnik (dolžnik v izvršbi) lahko v pravdi zaradi neupravičene obogatitve zahteva vrnitev preveč plačanega zneska le, če ne obstaja nobena pravna podlaga, da se prejeto obdrži.
Toženi stranki je treba dopustiti ugovor, da ima tožnikovo plačilo podlago izven izdanega sklepa o izvršbi, pod pogojem, da ne gre za poseg v objektivne meje pravnomočnosti.
Pritrdilen je odgovor na vprašanje, ali bi lahko tožena stranka vložila (nov) predlog za izvršbo, s katero bi zahtevala, da se od tožnika izterja še preostali del zneska (nad 1/6).
pogodba o najemu - najemna pravica - pravica uporabe - ugotovitvena tožba - pravna korist od izdaje ugotovitvene sodbe - obstoj najemnega razmerja - vrnitev nepremičnine - trajanje najemne pogodbe - časovne meje pravnomočnosti - odločanje mimo tožbenega zahtevka - obnovitvena dela na nepremičnini - novogradnja in dozidava - gradbeno dovoljenje - kulturna dediščina - gradnja garaže - dokončanje del - ugotavljanje višine vlaganj - ogled kot dokazno sredstvo - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Med pravdnima strankama je sporen obstoj najemnega razmerja ter najemna pravica (oziroma pravica uporabe) tožene stranke na nepremičnini tožeče stranke, obseg in trajanje te pravice. Med pravdnima strankama je sporno predvsem če in kdaj bo ta pravica nastala in kdaj bo prenehala, zato je obstoj in obseg te pravice negotov. Na podlagi odločitve v tej pravdi bo tako jasno, če ima tožena stranka na nepremičnini tožnice kakšno pravico in če jo ima, obseg njenega trajanja. Tožeča stranka od tožene stranke pred potekom dogovorjene dobe ne more zahtevati vrnitve nepremičnine. Ker tožena stranka že pred zapadlostjo pravice (vrnitve nepremičnine) zatrjuje, da obdobje najema (uporabe) sploh še ni pričelo teči in zato pravica takrat, kot zatrjuje tožeča stranka, ne bo prenehala in zato zahteve za vrnitev nepremičnine ni dolžna izpolniti, je utemeljeno pričakovati, da tožničine terjatve tudi ob zatrjevani dospelosti ne bo izpolnila. Na tak način neposredno ogroža tisto pravico tožeče stranke, katere obstoj zanika. S tem pa je izkazana korist, ki jo tožnik pričakuje od ugotovitvene tožbe, ter je pravne in ne ekonomske narave, kot zmotno zatrjuje pritožba.
pravdni stroški po umiku tožbe - izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom - izpolnitev po tretji osebi
Tožnica je tožbo zoper toženca umaknila zaradi poplačila njene izterjevane terjatve, ki pa ga ni opravil toženec. Zato pa ugotovljena situacija ne pomeni izpolnitve pogoja iz prvega odstavka 158. člena ZPP.
Za odločanje po 158. členu ZPP je pravno neodločilno kdo tretji, ki ni toženec, je tožnici izpolnil zahtevek, zaradi česar je ta umaknila tožbo zoper toženca.