• Najdi
  • <<
  • <
  • 23
  • od 50
  • >
  • >>
  • 441.
    VSL Sklep IV Cp 2012/2020
    2.12.2020
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00040417
    ZZZDR člen 118.
    podaljšanje roditeljske pravice - polnoletni otrok - otrok s posebnimi potrebami - zavrnitev predloga - izvrševanje roditeljske pravice
    Ker predlagateljica za izvajanje roditeljske pravice ni sposobna, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravo, ko ni podaljšalo roditeljske pravice predlagateljice za njuna otroka (nasprotna udeleženca), pač pa je tak predlog zavrnilo (oziroma zavrglo kolikor je glede sina posegal v sklep o skrbništvu).
  • 442.
    VSL Sodba I Cpg 313/2019
    2.12.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00041002
    ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 285, 286, 286/2, 286a, 286a/1, 286a/4, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22, 23.
    prekluzija - pravočasnost pripravljalne vloge - prvi narok za glavno obravnavo - opozorilo na posledice - komunikacija med odvetnikom in stranko - franšizna pogodba - odpoved pogodbe - odstop od pogodbe - kršitev pogodbenih obveznosti - trditvena podlaga - nesklepčnost
    V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da neupoštevanje vloge, ki jo stranka pošlje sodišču dan pred prvim narokom oziroma vloge, ki jo stranka vloži (ali prebere (diktira na zapisnik)) na prvem naroku, ne predstavlja kršitve pravic do izjave in obravnavanja pred sodiščem, če je bila stranka v naprej opozorjena na takšno posledico. Na tak način je stranka deležna vsaj tistega minimuma varstva (njene pravice do izjave in obravnavanja pred sodiščem), ki ji ga nudi sodišče pri prekluziji na poziv (drugi odstavek 286. člena in prvi odstavek 286.a člena ZPP), to pa je, da jo sodišče (kadarkoli, vendar vnaprej) izrecno opozori na njeno dolžnost dovolj zgodnje predložitve vlog sodišču tudi v primerih iz četrtega odstavka 286.a člena ZPP in na posledice zamude (peti odstavek 286.a člena ZPP).

    Zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, gredo v breme stranke.
  • 443.
    VSC Sklep I Ip 423/2020
    2.12.2020
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00041850
    ZPP člen 142, 142/4.
    prepozna pritožba - fikcija vročitve - fikcija vročitve nastopi v soboto - začetek teka roka za pritožb pri vročanju na podlagi fikcije
    Po četrtem odstavku 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v primeru, če pisanje v roku 15 dni ni dvignjeno, nastopi fikcija vročitve. V skladu s to določbo se šteje, da je bilo pisanje vročeno naslovniku s potekom 15-dnevnega roka, v katerem bi bilo potrebno pisanje dvigniti, in ne šele z dnem, ko je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku.
  • 444.
    VDSS Sodba Pdp 592/2020
    2.12.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00042861
    ZPP člen 318.
    zamudna sodba
    Z navedbo, da je tožnica dobila vtoževane terjatve poplačane v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pa iz tega razloga zamudne sodbe sploh ni dopustno izpodbijati.
  • 445.
    VSC Sklep I Ip 415/2020
    2.12.2020
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00041498
    ZIZ člen 55, 55/1.
    ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - dovolitev izvršbe - izvršilna sredstva - izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
    Dolžnica v ugovoru izterjevani upnikovi denarni terjatvi ni nasprotovala in je sklep o izvršbi izpodbijala le glede dovoljenih izvršilnih sredstev. S tem pa je po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje izpodbijala sklep o izvršbi zgolj v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, zato je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali je dolžnica v ugovoru navajala razloge iz 55. člena ZIZ, ki preprečujejo izvršbo.
  • 446.
    VSL Sklep I Cpg 729/2020
    2.12.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00040993
    ZPP člen 274, 274/1.
    nedovoljena pritožba - ne bis in idem
    Ob smiselni uporabi prvega odstavka 274. člena ZPP je treba ponovno pritožbo zavreči, če sodišče ugotovi, da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno.
  • 447.
    VSL Sklep IV Cp 1829/2020
    2.12.2020
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00040411
    DZ člen 141, 161, 162.
    začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - pravica do stikov otroka s starši - sprememba izvajanja stikov - določitev obsega stikov - način izvajanja stikov - stiki očeta z otrokom - omejitev pravice do stikov - restriktiven pristop
    K izdaji začasnih odredb v družinskopravnih zadevah je treba pristopiti restriktivno. Te imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in otroka. Odsotnost stikov z enim od staršev praviloma povzroči škodo, ki lahko kaj hitro postane zelo težko popravljiva.

    Sprememba kraja stikovanja – ta je lahko izven igrišča v bližini otrokovega doma – omogoča nasprotnemu udeležencu in mld. A. A. zaživeti sproščenejši odnos. Očetu pa predvsem prevzeti večjo odgovornost za otroka in se aktivneje vključiti v stik.
  • 448.
    VSC Sodba Cp 414/2020
    2.12.2020
    STVARNO PRAVO
    VSC00041499
    SPZ člen 99. ZTLR člen 54.
    vznemirjanje lastninske pravice - dejansko izvrševanje služnosti - pridobitev služnosti s priposestvovanjem
    Zaključek sodišča prve stopnje o priposestvovani stvarni služnosti je materialnopravno pravilen, saj je oprt na ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem nemotenem izvrševanju služnosti v 20-letnem obdobju, kar ima po določbi prvega odstavka 54. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) za posledico pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem.
  • 449.
    VSC Sklep I Ip 398/2020
    2.12.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00042915
    ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1, 15. ZPP člen 252, 252/1.
    izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - ustrezni dokazi
    Dolžnica pripomb na cenilno poročilo ni podkrepila z nobenimi konkretnimi podatki, relevantnimi listinami oziroma dokazi, ki bi upravičili dvom sodišča o strokovnosti in pravilnosti izdelanega cenilnega poročila.
  • 450.
    VSC Sklep I Cp 442/2020
    2.12.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00042531
    ZPP člen 158, 158/1.
    pravdni stroški po umiku tožbe - izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom - izpolnitev po tretji osebi
    Tožnica je tožbo zoper toženca umaknila zaradi poplačila njene izterjevane terjatve, ki pa ga ni opravil toženec. Zato pa ugotovljena situacija ne pomeni izpolnitve pogoja iz prvega odstavka 158. člena ZPP.

    Za odločanje po 158. členu ZPP je pravno neodločilno kdo tretji, ki ni toženec, je tožnici izpolnil zahtevek, zaradi česar je ta umaknila tožbo zoper toženca.
  • 451.
    VSK Sklep CDn 266/2020
    2.12.2020
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00042805
    ZZK-1 člen 40, 40/1-1, 40/3, 41, 140, 140/1-4, 150, 150/2, 152, 152/2, 248, 248/2.. ZPPLPS člen 6.
    vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - navedba listin, ki so podlaga za vpis - posadna listina - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja - večkratni zaporedni prenos pravice (veriga pogodb) - nakup stanovanja po določbah o privatizaciji stanovanj - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
    Zakon določa, da lahko zadnji pridobitelj nepremičnine zahteva vknjižbo v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega prednika. Ob tem ZZK-1 v 140. členu zahteva, da predlagatelj tudi v samem zemljiškoknjižnem predlogu (opredeljeno) navede vse listine, ki so podlaga za vpis. Predlagatelja, ki se sklicujeta na tri pogodbene prenose, nista ravnala v skladu s temi pravili.

    Pogodba z dne 14. 8. 2020, ki sta jo predlagatelja kot podlago navedla v zemljiškoknjižnem predlogu, ne predstavlja ustrezne podlage za vpis, saj ne ustreza niti posadni listini (pogodbeni stranki se sklicujeta na izveden način pridobitve stvarne pravice) niti uskladitveni pogodbi.

    Na načelni ravni se pritožbeno sodišče strinja s pritožbo, da je treba v primerih, ko je bila prva v verigi pogodb kupoprodajna pogodba, sklenjena skladno s privatizacijskimi določbami SZ iz leta 1991, pogoje za vpis preverjati tudi z vidika določbe 6. člena ZPPLPS. Tako napotuje 248. člen ZZK-1.
  • 452.
    VSL Sklep I Cp 1580/2020
    2.12.2020
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00041770
    ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/3. ZGJS člen 76.
    ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno pripadajoče zemljišče - družbena lastnina - grajeno javno dobro - dejanska raba zemljišč - pretekla raba zemljišča - pravica uporabe - splošni skupni del - splošni skupni del več stavb - skupna lastnina - javna površina
    Kupci stanovanj so že ob nakupu stanovanj pridobili pravico uporabe k stavbi pripadajočem zemljišču, zato se je njihova pravica uporabe ob uveljavitvi ZLNDL transformirala v lastninsko pravico.

    Sodišče prve stopnje je obseg pripadajočega zemljišča k stavbi ugotovilo na podlagi vsebine upravnih aktov in upravnih dovoljenj, ki je skladna z ugotovitvami o dejanski rabi in z ugotovljenimi sledovi pretekle rabe.

    V ugotovljeni obseg pripadajočega zemljišča ne sodi nobena površina, ki bi bila v javni rabi in pod enakimi pogoji dostopna vsakomur.
  • 453.
    VSL Sklep IV Cp 1902/2020
    2.12.2020
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00040415
    DZ člen 141, 157, 161, 162.
    začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - pravica do stikov - stik otroka s staršem - določitev obsega stikov - ogroženost otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - omejitev stikov - restriktiven pristop - zasvojenost - alkoholizem - nižji dokazni standard
    Pravico do stikov je treba presojati predvsem v luči pravice otroka, da stikuje s staršema. Izhodišče glede obsega stikov je enako za oba starša, razen če bi bila iz takih ali drugačnih razlogov otrokova korist ogrožena. Le če je nujno, se izda začasna odredba, s katero se enemu od staršev (ali obema) omejijo stiki.
  • 454.
    VSL Sodba I Cpg 13/2020
    2.12.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00040276
    OZ člen 22, 619. ZPP člen 137, 137/1, 339, 339/2, 339/2-8.
    pogodba o poslovnem sodelovanju - obstoj daljšega poslovnega sodelovanja - podjemna pogodba - oprava storitev - mesečni pavšal - ugovor neizpolnitve obveznosti - trditveno breme - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vabilo na narok za glavno obravnavo - poslovna komunikacija - odločanje na podlagi listine v tujem jeziku - izvensodna poravnava - pogoji za veljavnost - obličnost - neplačilo obroka - nova ponudba
    Pogodba, v kateri je bilo dogovorjeno mesečno plačilo s pavšalom za nabor nekonkretiziranih storitev, ki se niti posamično niti v paketu ne dokumentirajo in ne obračunavajo, od naročnika terja redno in budno spremljanje izvajanja takšne pogodbe. Tega namreč, česar v pogodbi ni bilo dogovorjeno (dokumentiranje in obračunavanje opravljenih storitev), tudi naknadno ne more terjati od izvajalca. Ni sicer pravilno stališče prvostopnega sodišča, da bi bila tožena stranka dolžna plačati mesečni pavšal že zgolj zato, ker je imela na voljo svetovalne storitve tožeče stranke, pa jih ni izkoristila. Navedeno stališče je uporabljivo v situacijah, ko je obseg storitev v pogodbi na pavšal odvisen od konkretnih posamičnih naročil naročnika, ki pogodbe ni odpovedal, čeprav storitev ni potreboval. Za takšno situacijo v obravnavanem primeru ne gre. Se pa pri pogodbah, sklenjenih na pavšal, šteje, da so storitve (za preteklo obračunsko obdobje opravljene), če jih naročnik ni nemudoma grajal. Izvajalca storitev mora torej naročnik takoj obvestiti o vseh pomanjkljivostih izvršenega posla, vključno z nezadostnim obsegom opravljenih storitev, in v primeru, če izvajalec napak ne odpravi ali celo sploh ne opravlja več nobenih storitev, odpovedati pogodbo. Če je pogodba sklenjena na pavšal, se namreč predpostavlja, da izvajalec storitve, ki so z njo dogovorjene, opravlja do trenutka, ko naročnik jasno in konkretizirano izrazi nezadovoljstvo z vsebino ali obsegom opravljenih storitev. Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni niti trdila, da je tožečo stranko kadarkoli opozorila na njeno neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Že sama okoliščina, da tožena stranka zoper delo tožeče stranke ni uveljavljala nobenih ugovorov, povsem zadostuje za zaključek, da je tožeča stranka storitve po pogodbi opravila.
  • 455.
    VSL Sklep I Cp 2072/2020
    2.12.2020
    NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
    VSL00040695
    ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
    prisilno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje
    Pritožbeno sodišče nasprotnemu udeležencu pojasnjuje, da je odločitev o uvedeni terapiji (vključno z zdravili, ki jih prejema), v pristojnosti zdravstvene stroke, zato pritožba z navedbami, da je terapija močna in ima stranske učinke ter jo je nasprotni udeleženec odklanjal, ne more uspeti.
  • 456.
    VSL Sodba I Cpg 133/2020
    2.12.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00040994
    ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neobrazloženost odločitve
    V skladu z drugim odstavkom 287. člena ZPP sodišče zavrne predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, in navede, zakaj jih je zavrnilo. Pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj zaslišanje priče A. A. ni potrebno.
  • 457.
    VSK Sklep CDn 265/2020
    2.12.2020
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00041914
    ZZK-1 člen 38.
    nov zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti postopka - priloge vloge - zakonita predkupna pravica - predkupna pravica solastnika - izjava o neuveljavljanju predkupne pravice
    Izjava solastnika, da ne uveljavlja predkupne pravice, ne spada med listine, ki morajo biti priložne zemlijškoknjižnemu dovolilu.
  • 458.
    VSL Sklep I Cpg 526/2020
    2.12.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00043562
    ZFPPIPP člen 60, 60/4.
    stroški postopka za ugotovitev obstoja terjatve - vsebina prijave terjatve - obrazložitev odločitve o stroških - sklicevanje na stroškovnik
    Sodišče prve stopnje je utemeljeno izpostavilo, da upravitelj terjatve ni prerekal zaradi njene nepopolnosti oziroma zaradi tega, ker naj ne bi vsebovala opisa dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokazov o njih in ker ji ni bila priložena najemna pogodba, temveč zaradi tega, ker naj bi terjatev nastala po začetku postopka prisilne poravnave. Razlog prerekanja ni vedno in povsem nepomemben, ko to zmotno meni pritožnik.
  • 459.
    VSL Sklep I Cpg 30/2019
    2.12.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00040990
    ZUstS člen 23, 23/3. ZOZP člen 18, 18/1.
    prekinitev pravdnega postopka - zahteva za presojo ustavnosti
    Po tretjem odstavku 23. člena ZUStS lahko sodišče, ki bi moralo pri odločanju uporabiti zakon ali del zakona, glede katerega je Vrhovno sodišče z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona, prekine postopek do končne odločitve Ustavnega sodišča, ne da bi s posebno zahtevo tudi samo začelo postopek za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona.
  • 460.
    VSC Sodba in sklep I Cpg 108/2020
    2.12.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00041761
    ZPP člen 189, 286, 337, 337/I, 442, 451-453, 458.
    spor majhne vrednosti - možnost navajanja dejstev - predlaganje dokazov - prekluzija
    Pravdni stranki smeta v sporu majhne vrednosti navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo v prvem paru pisnih vlog (glej 451. – 453. člen ZPP). V teh postopkih namreč velja načelo zaostrene prekluzije, prav tako pa ne velja določba drugega odstavka 286. člena ZPP, po kateri bi stranki lahko navajali nova dejstva in dokaze še kasneje, če tega brez svoje krivde nista mogli storiti najkasneje v tožbi in odgovoru ter v omejenem obsegu še vsaka v eni pripravljalni vlogi. Povedano bolj nazorno: položaj, ki v sporu majhne vrednosti nastane po izteku rokov za vložitev pripravljalnih vlog je podoben kot položaj, ki nastane v rednem postopku z zaključkom glavne obravnave. Tožena stranka na naroku za glavno obravnavo tako ne more in ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, vključno z dejstvi in dokazi nastalimi po izteku roka za vložitev pripravljalnih vlog. Navedbe in dokazi, ki jih je tožena stranka zatrjevala oziroma poskušala navajati na naroku 19. 2. 2020 z vložitvijo pripravljalne vloge in jih podaja tudi v pritožbi skupaj s priloženimi dokazi so zato prepozne in pravno neupoštevne.
  • <<
  • <
  • 23
  • od 50
  • >
  • >>