redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pobot izplačila plače - soglasje delavca - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Sodišče lahko presoja le odpoved delodajalca in pri tem ne more upoštevati morebitnih drugih vsebinskih razlogov, ki niso navedeni v odpovedi, pri čemer pa je bistven pogoj za odpoved tudi obrazložitev odpovedi, tako da se delavec lahko zagovarja.
Neutemeljen je pritožbeni ugovor glede povzročitve škode in zadržanja terjatve zavarovalnice. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, zavarovalnica ni delodajalec tožnika, zato mu je tožena stranka nepravilno odtegnila sporni znesek, pri čemer tožnik ni dal soglasja za odtegnitev plače v smislu 136. člena ZDR-1. Ob tem tudi ni šlo za zadržanje plače na podlagi sklepa o izvršbi po določilih ZIZ.
Pravda je potekala izključno zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ostali zahtevki izhajajo iz navedenega spornega razmerja. Tako je sodišče pravilno odločalo upoštevaje pri tem 155. člen ZPP in tožniku priznalo le tiste stroške postopka, ki so bili za pravdo potrebni v smislu 155. člena ZPP. Tudi zahtevek za izplačilo denarnega povračila (118. člen ZDR-1) šteje kot zahtevek v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja in zato se nagrada ne odmerja glede na postavljeno vrednost spora.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - kazen zapora - denarna kazen - stranska kazen izgona tujca iz države - primerna kazen - obteževalne in olajševalne okoliščine - uporaba omilitvenih določil
Sodišče prve stopnje je obdolžencu ob pravilnem vrednotenju teže obravnavanega kaznivega dejanja, stopnje njegove krivde, okoliščin, v katerih ga je storil ter ugotovljenih olajševalnih okoliščin, izreklo po vrsti in višini primerne kazenske sankcije, torej tudi glavno kazen zapora v višini dveh let, ki je predmet pritožbene graje. Pri njenem izreku je kot olajševalne okoliščine upoštevalo obdolženčevo priznanje krivde, njegovo obžalovanje kaznivega dejanja in tudi njegovo obljubo, da v bodoče kaznivih dejanj ne bo izvrševal. Kot olajševalno in očitno tudi kot posebno tehtno olajševalno okoliščino, ki je bila podlaga za uporabo omilitvenih določil, pa je upoštevalo obdolženčevo slabo zdravstveno stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00042607
ZPP člen 105a.. ZST-1 člen 14, 19, 20.
umik pritožbe - neplačilo sodne takse - vrednost zahtevka
Sodišče prve stopnje je pooblaščenki tožnikov 22. 9. 2020 vročilo kuverto, na kateri je bilo navedeno 2 x sklep z dne 16. 9. 2020. Tožniki so z notarsko overjanima prepisoma obeh prejetih sklepov z dne 16. 9. 2020 dokazali, da jim je sodišče vročilo sklepa z enako vsebino, in sicer zgolj dva sklepa o zavrnitvi ugovora zoper plačilne naloge za plačilo takse za tožbo, ne pa tudi sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilne naloge za plačilo takse za pritožbo. Ne drži torej ugotovitev sodišča v izpodbijanem sklepu z dne 13. 10. 2020, da je bil tožnikom dne 22. 9. 2020 vročen sklep z dne 16. 9. 2020 o zavrnitvi njihovega ugovora zoper plačilne naloge za plačilo sodne takse za pritožbo. Ker jim tega sklepa sploh še ni vročilo, je napačno štelo, da naj bi tožniki v posledici neplačila takse umaknili pritožbo zoper sodbo (105. a člen ZPP). Zato se njihovi pritožbi zoper sklep z dne 13. 10. 2020 ugodi in se ta sklep razveljavi (3. točka 365. člena ZPP).
Neutemeljena je pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilne naloge za plačilo takse za tožbo. Tožniki neutemeljeno vztrajajo, da jim je sodišče napačno naložilo plačilo takse za tožbo vsakemu od njih v enaki višini 84,00 EUR - glede na vrednost denarnega zahtevka posameznega tožnika, namesto enotne takse v višini 306,00 EUR - glede na skupno vrednost zahtevkov vseh tožnikov. Za plačilo sodne takse je odločilna vrednost zahtevka oziroma predmeta ob vložitvi vloge, razen če zakon ne določa drugače (19. člen ZST-1).
Četudi so torej tožniki skupaj vložili tožbo, s katero so uveljavljali vsak svoj zahtevek iz naslova poslovne uspešnosti, je za odmero takse vseeno ključna podlaga iz 19. člena ZST-1 in se sodna taksa za tožbo plača od vrednosti zahtevka vsakega tožnika.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Toženka ne izpodbija ugotovljeni temelj zahtevka - da je tožnica dejansko opravljala delo delovnega mesta producent programa I (ki je bilo do 31. 12. 2018 uvrščeno v 44., nato pa v 45. plačni razred), pač pa je predmet pritožbenega preizkusa le pritožba tožnice zoper odločitev sodišča prve stopnje po višini, s katero se zavzema za zvišanje prisojenega plačila za 4 plačne razrede.
Tožnica ne nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da ni podlage za dvig plače delovnega mesta producent programa I za 4 plačne razrede iz naslova večopravilnosti, utemeljeno pa tožnica nasprotuje znižanju razlike v plači med njeno dejansko plačo in plačo višje vrednotenega delovnega mesta za 4 plačne razrede. Sodišče je ta odbitek obrazložilo z že prejetim dodatkom iz naslova večopravilnosti, kar pa je napačno razlogovanje, saj tožnica zahtevka ni oblikovala kot razliko med plačnim razredom njenega delovnega mesta in plačnim razredom višje vrednotenega delovnega mesta (ko bi odbitek - v izogib dvakratnega plačila - lahko prišel v poštev), ampak ga je oblikovala kot razliko med svojo dejansko plačo (ki je zajemala tudi dodatek za večopravilnost) in plačnim razredom višje vrednotenega delovnega mesta. Zato za sporni odbitek ni utemeljene podlage.
Ker tožeča stranka z eno tožbo zoper toženki ne more hkrati uveljavljati stvarno pravnega in obligacijsko pravnega varstva, ni mogoče dovoliti obravnavane spremembe tožbe z naknadno kumulacijo zahtevkov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00040795
KZ-1 člen 74, 75, 93, 93/1. ZKP člen 131, 131/1. ZDavP-2 člen 125, 125/3.
odvzem protipravne premoženjske koristi - izvršitev odločbe o odvzemu premoženjske koristi - zastaranje izvršitve - ugovor zastaranja - pristojnost davčnega organa - uporaba določb Zakona o davčnem postopku - izterjava davčnih obveznosti
Višje sodišče navedbe pritožnika, da je bilo potrebno uporabiti določbe KZ-1 v zvezi z zastaranjem izvršitve odvzema premoženjske koristi, zavrača kot neutemeljene. Pritožnik je že sam pravilno ugotovil, da niti Kazenski zakonik niti Kazenski zakonik-1 nima določb o zastaranju izvršitve odvzema premoženjske koristi, kar že samo po sebi napotuje na zaključek, da noben od navedenih zakonov ne daje pravne podlage za odločanje o zastaranju izvršitve.
ZPP člen 274. ZVPSBNO člen 2, 15, 15/1, 15/2, 19, 19/1, 20. ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/4, 123, 123/2.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nedopustna tožba - zavrženje tožbe - javna objava sklepa na portalu AJPES
Pravočasnost vložitve predloga za poravnavo pri Državnem odvetništvu zakon veže na vročitev pravnomočne odločbe sodišča, s katero se postopek, v zvezi s katerim se uveljavlja pravično zadoščenje zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, konča. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da takšno odločbo sodišča v stečajnem postopku predstavlja objava pravnomočnega končanja postopka na portalu AJPES. Pri tej objavi namreč gre le za objavo tipa procesnega dejanja, ki so ga začela sodišča objavljati šele s 5. 6. 2014, datum pravnomočnega končanja postopka zaradi insolventnosti pa je naveden kot datum dejanja. Predstavlja zgolj objavo podatka, dejstva pravnomočnega končanja postopka, ne pa odločbe, s katero je bil postopek zaradi insolventnosti (v tem konkretnem primeru stečajni postopek) končan. Pravilno je stališče pritožbe, da je takšna odločba sodišča, s katero se stečajni postopek konča, lahko zgolj in samo sklep o končanju stečajnega postopka.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-44, 109, 109/1, 110, 110/2, 110/2-7, 110/10, 111.
prometna nesreča - udeleženec prometne nesreče - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči - ogled kraja prometne nesreče
Nesreča, v kateri se poškoduje voznik sam ali v kateri nastane škoda izključno na voznikovem premoženju, ni prometna nesreča, saj gre za samopoškodbo oziroma za poškodovanje lastnega premoženja.
ZD člen 10, 128, 128/1, 128/2, 142, 162, 165, 165/1, 206, 214. ZSVarPre člen 54.a.
dolgovi zapuščine - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - prijava terjatve v zapuščinskem postopku - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu
V skladu s 1. odstavkom 128. člena ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev pa se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine.
Pravilno pa pritožnik izpostavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je dedovanje omejilo do (celotne) višine vrednosti prejete socialne pomoči v obliki doplačila stroškov domske oskrbe, zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni uporabilo določila 1. odstavka 54.a člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre), saj le-to določa, da se dedovanje zapustnikovega premoženja, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika.
Naziranje pritožnika, da mu del zapuščine pripada že iz naslova povračila stroškov, ki jih je poravnal po smrti zapustnice, je pravno zmotno. Pogrebni stroški in po smrti zapustnice plačani stroški domske oskrbe predstavljajo dolgove zapuščine, ki so nastali po zapustničini smrti in za njih odgovarjajo zapustnikovi dediči. O njih sodišče ne odloča v zapuščinskem postopku.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - odložitev izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zmotna uporaba materialnega prava - odločanje o predlogu - osebnost storilca - predkaznovanost
Nepravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da storilcu ni mogoče zaupati, da ne bo ponovil prekrškov oziroma da rehabilitacijski program ne bi nanj dovolj pozitivno vplival, ki temelji le na dveh časovno zelo oddaljenih vožnjah pod vplivom alkohola in napačni oceni storilčeve osebnosti, pri čemer tudi ni bilo upoštevano, da storilec razen tega prekrška, ki je imel za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni storil nobenega drugega prekrška in tako ni bilo upoštevano obnašanje po storjenem prekršku.
V določbi drugega odstavka 506. člena ZKP je določeno, da izvenobravnavni sodnik v postopku za preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja zasliši obsojenca, če je dosegljiv, v tretjem odstavku iste določbe pa, da po potrebi razpiše narok, o katerem obvesti tožilca, obsojenca in oškodovanca, če pa stranke in oškodovanec, ki so bili v redu obveščeni, ne pridejo, ali če se obsojenec očitno izmika ali ne želi priti na narok, to ni ovira za sprejem odločitve. Iz vsebine teh določb je tedaj na dlani, da zaslišanje obsojenca v naroku za preklic pogojne obsodbe ni obvezno, kakor tudi to, da obsojenčeva nenavzočnost na naroku za preklic pogojne obsodbe ni ovira, da bi sodišče postopka za preklic ne moglo izpeljati in pogojne obsodbe preklicati. V tem postopku je namreč očitno, da se obsojenec vsem vabilom sodišča izmika oz. da se tudi na naslovih, ki jih je sodišču dal sam ali pa jih je sodišče pridobilo uradoma, ne nahaja.
smrt stranke med pravdo - zastopanje po pooblaščencu - prekinitev postopka - poziv dedičem, da vstopijo v pravdo - nadaljevanje postopka - procesno nasledstvo - univerzalno pravno nasledstvo - pasivna legitimacija dedičev - dedna izjava - sposobnost biti pravdna stranka
Ob smrti stranke pride do procesnega nasledstva, ki je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Pri fizičnih osebah pride do nasledstva na podlagi dedne pravice v trenutku smrti zapustnika. Na sposobnost biti stranka mora paziti sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti. Če ima stranka pooblaščenca, sodišče postopek nadaljuje brez prekinitve, v vsakem primeru pa mora pozvati dediče, da vstopijo v postopek.
Vprašanje procesnega nasledstva še ne pomeni utemeljenost tožbenega zahtevka, ampak le pasivno legitimacijo dedičev zapustnika.
OZ člen 111, 288, 364, 364/2. ZOR člen 1054, 1054/2. ZPP člen 339, 339/2, 443.
bančni posli - pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - negativno stanje na bančnem računu - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - razveza pogodbe - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - zamudne obresti
V sporu majhne vrednosti se sme sodbo in sklep izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga uveljavlja toženec, je zato nedovoljeni pritožbeni razlog.
Neutemeljen je ugovor zastaranja. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je vsak priliv na TRR pretrgal zastaranje. Gre za posredno pripoznavo dolga, kot to izhaja iz drugega odstavka 364. člena OZ. Zastaranje pa je bilo pretrgano tudi s sklenitvijo Pogodbe o dovoljeni prekoračitvi pozitivnega stanja na transakcijskem računu z dne 2. 12. 2016, iz katere izhaja toženčevo priznanje negativnega stanja na njegovem računu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00041025
ZPP člen 339, 339/2-8, 354, 354/1. ZKP člen 542, 542/1-1, 542/3.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokaz z zaslišanjem prič - ogled kraja - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - protipravno ravnanje - neutemeljen pripor - bivalne razmere v zaporu - nepremoženjska škoda - prava neuka stranka - neodziv vabilu za narok - premoženjska škoda - izguba zaslužka
Tožnik je želel s predlaganimi pričami dokazati, da je bilo v sobah določeno obdobje tudi pet oseb, prav tako pa tudi druge trditve o neustreznih bivanjskih razmerah. Sodišče prve stopnje mu je z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje predlaganih prič (pripornikov, ki naj bi po trditvah tožnika z njim skupaj bivali v sobi) odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil tožnik tisti, ki je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila prostost vzeta.
KZ-1 člen 18, 90, 90/1, 90/1-4, 227, 227/1, 227/2. ZOPOKD člen 4, 4-1, 25, 25-9. ZKP člen 357, 357-4.
oškodovanje upnikov - povzročitev premoženjske škode - čas storitve kaznivega dejanja - dokončanje kaznivega dejanja - stečaj - začetek in tek zastaralnega roka - zastaranje kazenskega pregona - zavrnilna sodba
Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov ni neposredno povezano z uvedbo stečaja, saj lahko do tega kaznivega dejanja pride tudi takrat, ko kasneje ni uveden stečaj. Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov po 227.členu KZ-1 je v obeh svojih storitvenih oblikah dokončano, ko storilec upnikom s svojim ravnanjem povzroči premoženjsko škodo, kar je pomembno za začetek teka zastaralnih rokov. Pri vprašanju o tem kdaj in s kakšnim ravnanjem storilec kaznivega dejanja povzroči premoženjsko škodo je potrebno izhajati iz določbe 18. člena KZ-1 (čas storitve kaznivega dejanja): kaznivo dejanje je storjeno takrat, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj nastane posledica. Obtoženi je s sukcesivnimi prenakazili namenjenih mu plačil na drug transakcijski račun, v daljšem časovnem obdobju preprečeval, da bi se upniki (enako sukcesivno) poplačevali iz sredstev, ki bi se morala stekati na njegov transakcijski račun. Vseh šest upnikov, ki so obtoženemu z judikatno terjatvijo (pravnomočnimi izvršilnimi naslovi) blokirali transakcijske račune, je bilo tako z vsakim prenakazilom na drug račun oškodovanih, saj je bila z vsakim nakazilom odtegnjena možnost poplačila, četudi v manjšem oziroma sorazmernem delu, s tem pa jim je bila nadaljevano povzročena škoda vse do zadnjega prenakazila (oškodovalnega ravnanja), ko je bilo kaznivo dejanje dokončano in je s tem tudi začel teči zastaralni rok. Kasnejša uvedba stečajnega postopka na tek zastaranja ni vplivala.
ZST-1 člen 1, 1/3. ZD člen 25, 25/4, 214, 214/2. SPZ člen 41.
višina sodne takse - vrednost čiste zapuščine - osnova za odmero sodne takse - izpodbijana višina sodne takse - vsebina sklepa o dedovanju - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom
Vrednost čiste zapuščine, ki je osnova za odmero sodne takse v zapuščinskem postopku, je bila po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovljena po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi je sodišče razpolagalo (četrti odstavek 25. člena ZST-1). Pritožbeni očitki, da je sodišče napačno odmerilo sodno takso, so zavrnjeni s pravilnimi razlogi in jih pritožnik s sklicevanjem na napačno ugotovljeni obseg zapuščine ne omaje.
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo o stroških upnika, nastalih v zvezi s premičninsko izvršbo po dokončnem obračunu izvršitelja z dne 18. 8. 2020, pri čemer se vsi obravnavani stroški nanašajo na prevzem prostovoljnih plačil, glede na podatke spisa pa izvršitelj dne 17. 8. 2020 ni opravljal nobenih izvršilnih dejanj, temveč je zgolj prevzel prostovoljna plačila od dolžnika. Glede na takšne ugotovitve sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče potrjuje nadaljnji zaključek izpodbijanega sklepa, da navedeni stroški izvršitelja za izvršbo niso bili potrebni. Izvršitelj namreč do njih glede na določbo 53. v zvezi s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik) ni upravičen, saj ob prostovoljni izpolnitvi obveznosti ter prevzemu te izpolnitve ni opravljal nobeno izvršilno dejanje.
stvarna služnost - služnost v javno korist - priposestvovanje služnosti - dobrovernost pridobitelja
Pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem ne more pomeniti sredstva za obid prisilnih predpisov o razlastitvi. Posledično zato ni mogoče dopustiti pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem, ki ne bi bilo dobroverno (še posebej, če ne bi temeljilo na pravnoposlovni podlagi).
zavrženje tožbe - nepopolna tožba - lastnoročen podpis - rok za popravo tožbe - podaljšanje roka - overitev podpisa
Sodišče prve stopnje je na podlagi 108. člena ZPP tožbo zavrglo (tudi) zato, ker tožnica po pozivu sodišča ni postavila določenega tožbenega zahtevka, ni navedla dejstev, na katere opira zahtevek, in dokazov.