ZIZ člen 17. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDavP-2 člen 68a, 95, 96, 96/4.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - seznam izvršilnih naslovov - davčna izvršba - izterjava zamudnih obresti - ni razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - načelo dispozitivnosti izvršilnega postopka - davek od nenapovedanih dohodkov - odmera davka - obračun obresti - zamudne obresti od neplačanih davkov - zamudne obresti od neplačanih obresti
Iz razlogov izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj sodišče prve stopnje meni, da zakonske zamudne obresti od že obračunanih obresti upnici ne pripadajo, saj materialno pravne podlage v sklepu sodišče prve stopnje tudi ni zapisalo.
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ponovno presojati ali obstaja materialno pravna podlaga za zavrnitev dela predloga in v primeru zavrnitve razloge tudi zapisati v sklepu. Pri tem mora upoštevati načelo stroge formalne legalitete iz 17. člena ZIZ in načelo dispozitivnosti, to je odločanje v okviru predloga stranke. Pri tem višje sodišče opozarja, da iz odločbe z dne 26. 5. 2017, na katero se sodišče prve stopnje v obrazložitvi tudi sklicuje, izhaja, da so davčnemu zavezancu, to je dolžniku, odmerili davek od nenapovedanih dohodkov po 68.a členu ZDavP-2 v znesku 295.263,06 EUR s pripadajočimi obrestmi za čas od poteka roka za plačilo davka 16. 12. 2015 do izdaje odločbe 26. 5. 2017 v znesku 29.841,79 EUR. Prav tako pa iz zadnjega odstavka točke 1 te odločbe izhaja, da bodo po poteku 30-dnevnega roka zaračunane zamudne obresti in začet postopek davčne izvršbe.
škoda - pogajanja - krivda za odstop od pogajanj - nesklenitev pogodbe - razlogi za nesklenitev
Tožena stranka je kljub dogovoru s tožečo stranko, da bo ta po pridobitvi posla s tujim investitorjem izvajala projektantska dela in bosta ceno za ta dela določili skupno in kljub že doseženem dogovoru o obsegu del in okvirni ceni v razponu 150.000,00 do 180.000,00 EUR, ter pogajanjih o dokončni ceni, od sklenitve posla s tožečo stranko brez utemeljenega razloga odstopila in s tem tožeči stranki povzročila škodo.
Upoštevaje določilo tretjega odstavka 20. člena OZ, je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti vso škodo, ki je tožeči stranki nastala v zvezi s sodelovanjem pri pridobivanju posla tožene stranke s končnim investitorjem, ki jo je tožeča stranka podrobno specificirano uveljavljala, tožena stranka pa višine te pritožbeno ne izpodbija.
ZPP člen 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/5.
predlog za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - nedovoljene pritožbene novote
Ker predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks, je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Tako mora stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oz. jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Prav tako je treba upoštevati, da obveznost plačila sodne takse ni obveznost, ki bi bila podrejena vsem ostalim obveznostim predlagatelja taksne oprostitve, pač pa je obveznost kot vse druge. Obveznosti pa je treba izpolniti v dogovorjenem oz. kot v tem primeru predpisanem roku in na dogovorjen oz. predpisan način. Institut taksne oprostitve zgolj omogoča, da je pod v ZST-1 določenimi pogoji stranka te obveznosti lahko oproščena ali je njena izpolnitev razdeljena na več obrokov oz. je izpolnitev lahko odložena. Če ti pogoji niso izpolnjeni, predlog za taksno oprostitev ne more biti utemeljen.
izločitev iz zapuščine - vlaganja v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi investicij - izračun razlike v vrednosti - vračunanje daril v dedni delež - čista vrednost zapuščine
Utemeljeno je zavzemanje pritožnika, da je treba glede vlaganja v izgradnjo novega hleva oziroma vlaganja v nepremičnino upoštevati razmerje med celotnim stavbiščem hleva (200 m²) in delom stavbišča, ki se na njej nahaja (90 m²) in ki ga je angažirani izvedenec konkretno opredelil. Izračun sodišča prve stopnje je v tem delu torej napačen, saj se na nepremičnini nahaja 45% hleva, ki ga je zgradil tožnik. Utemeljeno je izpostavljeno še, da bi moralo biti tožniku priznanih skladno z izvedensko ekspertizo 45% od postavke izgradnja hleva (45% od 9.908,00 EUR (4.458,60 EUR)), stavbišče hleva v izmeri 90 m² (2.070,00 EUR) na tej nepremičnini, vrednost funkcionalnega zemljišča na tej nepremičnini, ki ga je izvedenec upošteval k hlevu (3.841,00 EUR), in 45% od postavke donos investitorja (45% od 920,00 EUR (414,00 EUR)). Upoštevaje navedeno in še vrednost gospodarskega poslopja (izgradnje s stavbiščem, funkcionalnim zemljiščem in donosom investitorja (4.091,00 EUR)) pa tožnik vrednosti nepremičnine vseeno ni zvišal za 14.874,60 EUR, ampak je treba od tega zneska odšteti vrednost funkcionalnega zemljišča pred tožnikovimi vlaganji (4.968,00 EUR).
spor majhne vrednosti - omrežnina - dopustni pritožbeni razlog
Pritožbeno sodišče je v pritožbenem postopku zoper sodbe, izdane v sporu majhne vrednosti, ob presojanju pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava vezano na dejanske ugotovitve in zaključke, kot je te sprejelo sodišče prve stopnje.
ZIZ člen 24, 24/4, 170, 170/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stranka izvršilnega postopka - nadaljevanje izvršilnega postopka - zemljiškoknjižno stanje - sprememba zemljiškoknjižnega stanja po začetku izvršilnega postopka - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti
V primeru, ko se po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnini pri tej nepremičnini kot lastnik vpiše nekdo drug, izvršbo glede te nepremičnine sodišče nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot zastavnega dolžnika, saj po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ zastavna pravica, pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi, učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko tako podano glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Novi lastnik vstopi v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot realni oziroma hipotekarni dolžnik, od katerega lahko upnik za poplačilo svojega dolga zahteva prodajo nepremičnin.
ZIZ v 24. členu niti v drugih določbah ne predpisuje dolžnosti sodišča, da bi pozvalo upnika za podajo predloga za nadaljevanje predmetnega izvršilnega postopka. Nasprotno, sodišče si mora ves čas prizadevati, da postopek teče hitro in brez kakršnihkoli zadržkov, pri tem pa je dolžno spremljati aktualno zemljiškoknjižno stanje.
Upnik ni upravičen do povrnitve stroškov za poizvedbe, prejem sklepa, obvestilo stranki in telefonske stroške, saj gre za opravila, ki so vsebovana v stroških za sestavo vloge (predloga za izvršbo) in v materialnih stroških.
nedopustnost izvršbe - izločitvena pravda - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - izviren način pridobitve lastninske pravice - izključna lastninska pravica - zastavna pravica - pogodbena hipoteka - dobra vera - prepričanost - skrbnost pri sklepanju pogodbe - bančni posli - kreditna pogodba - zavarovanje bančnega kredita
Ker so bile ob sklepanju zastavne pogodbe podane okoliščine, ki so vzbujale dvom v to, da tožničin mož ni edini lastnik stanovanjske hiše, bi morala toženkina pravna prednica ravnati z večjo skrbnostjo pri sklepanju te pogodbe. Za obstoj dobre vere mora namreč obstajati prepričanost tistega, ki se nanjo sklicuje, da obstajajo vsi pogoji za veljavno pridobitev pravice.
Tožnici je uspelo dokazati, da je obravnavana nepremičnina skupno premoženje nje in dolžnika, da je zastavi nepremičnine nasprotovala, kot tudi da je bila toženkina pravna prednica s tem seznanjena in tako ob sklenitvi zastavne pogodbe nedobroverna, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku.
procesna predpostavka - pravdna sposobnost - obstoj - dvom v pravdno sposobnost - dvom o pravdni sposobnosti - pravilno zastopanje strank
Če se sodišču pojavi dvom v poslovno sposobnost stranke, mora ta dvom odpraviti. Če pri tem ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, ukrene, kar je treba, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Če ne ugotovi, da stranka ni pravdno sposobna, ZPP sodišču v tem primeru ne nalaga nobenih ukrepov in tudi ne izdaje posebnega sklepa, pač pa sodišče vodi postopek naprej s stranko brez dvoma v njeno sposobnost.
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom zadnjega 15. dne, zato začne rok za plačilo sodne takse ali za vložitev predloga za oprostitev ali odlog plačila sodne takse teči že 16. dan po puščenem obvestilu. Pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP se tudi ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP, po kateri se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih (načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 14. 1. 2015).
Pritožbeno ni sporno, da je tožena stranka vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse 3. 3. 2020, torej prepozno. Pritožbeno tudi ni sporno da tožena stranka do vključno 2. 3. 2020 ni plačala sodne takse za pritožbo.
LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00040837
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 44, 44/1. ZLNDL člen 2. ZGJS člen 76.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - funkcionalno zemljišče k stavbi - skupni del večstanovanjske stavbe - pripadajoče zemljišče k stavbi - kriteriji za določitev - uporaba meril in kriterijev - načelo akcesornosti - namen uporabe - redna raba - upravni akt - javni interes
Parkirni znak sam po sebi ni dokaz, da gre za pripadajoče zemljišče. Tudi vprašanje javnega interesa je povsem irelevantno. Pomembna je ugotovitev funkcionalne vezanosti zemljišča na stavbo, saj ta glede na nekdanja pravila predtranzicijskega prava, pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine, pravila o akcesornosti pravic na zemljišču in predpisov o lastninjenju praviloma zadostuje za sklep, da je táko zemljišče postalo last lastnika stavbe.
Čeprav je bilo funkcionalno zemljišče k obravnavani stavbi že določeno z upravno odločbo, to ob upoštevanju 43. člena ZVEtL-1 ni razlog, ki bi onemogočal ugotovitev, da je to zemljišče obsežnejše. Sodišče ima možnost, da kljub izdani pravnomočni odločbi o funkcionalnem zemljišču določi pripadajoče zemljišče na podlagi ostalih zakonskih kriterijev.
Sporno zemljišče je bilo ob uveljavitvi ZGJS v naravi funkcionalno zemljišče, namenjeno redni rabi stavbe, na njej pa so pravico uporabe izvrševali etažni lastniki, zato ni bil predmet lastninjenja po 76. členu ZGJS, niti predmet lastninjenja po ZLNDL.
ZUPJS člen 44, 44/7.. ZDavP-2 člen 101, 101/4.. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 29, 30, 30/1, 30/2, 37, 37/1, 37/2, 38.. ZDoh-2 člen 15, 15/3, 18, 19, 20, 20-8.
odpis dolga - dohodki - upoštevanje dohodka - denarna socialna pomoč - nezmožnost za delo
Kot ugotavlja sodišče je bila pri tožniku s strani ZPIZ Slovenije še pred pričetkom prejemanja denarne socialne pomoči na podlagi izvedenskega mnenja invalidske komisije I. stopnje z dne 7. 6. 2011 ugotovljena nezmožnost za organizirano pridobitno delo. Torej je zdravstveno stanje v smislu nezmožnosti za pridobitno delo bilo pri tožniku ugotovljeno že leta 2011, to je že pred zapadlostjo v plačilo spornega dolga, zaradi česar zahtevani pogoji iz naslova nezmožnosti za organizirano pridobitno delo, v tožnikovem primeru niso izpolnjeni.
ZIZ člen 3, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 76. OZ člen 311, 312, 315, 315/2, 421.
materialnopravno pobotanje v izvršilnem postopku - pogoji za pobot terjatev - pogoj vzajemnosti - pobot odstopljene terjatve - ugovor po izreku roka - dokončno poplačilo terjatve - ustavitev izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je dolžnik v ugovoru po izteku roka uveljavljal materialnopravni pobot, ki je edini dopusten v izvršilnem postopku in pride v poštev pri istovrstnih, vzajemnih, zapadlih in likvidnih terjatvah, pogoj za pobot pa je tudi dana pobotna izjava.
Zakon glede vzajemnosti kot enega od pogojev za materialnopravni pobot terjatev določa izjemo pri odstopljenih terjatvah. Odstop od splošnega načela vzajemnosti je potreben zaradi ohranitve nevtralnega položaja dolžnika pri cesiji in je določen v 315. členu OZ. Tako lahko po prvem odstavku tega člena dolžnik odstopljene terjatve uveljavlja v pobot s prevzemnikom tiste terjatve, ki bi jih do obvestila o pobotu lahko pobotal z odstopnikom, po drugem odstavku istega člena pa tudi tiste, ki jih je do odstopnika pridobil pred obvestilom o odstopu, pa rok za njihovo izpolnitev še ni zapadel takrat, ko je bil obveščen o odstopu, če zapade ta rok pred rokom za izpolnitev odstopljene terjatve ali hkrati z njim. V zvezi s tem teorija poudarja, da je določilo prvega odstavka nepotrebno, ker so vsi primeri iz njega zajeti z drugim odstavkom. Dolžnik lahko tako proti cesionarju uveljavlja v pobot vse terjatve, ki jih ima proti cedentu, če je izpolnjen dodatni pogoj, da terjatev, ki se uveljavlja v pobot, zapade v plačilo pred ali skupaj s cedirano terjatvijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00042236
ZSReg člen 13, 13/2, 31, 31/2, 33, 33/2, 36, 36/3. ZGD-1 člen 387, 387/3, 387/4, 598. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
statusno preoblikovanje - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - predlog za vpis v sodni register - vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja - vrstni red obravnavanja zadeve - pravni interes manjšinskih delničarjev - pravica manjšinskih delničarjev - kršitev pravice stranke do izjave
S predlaganim vpisom preoblikovanja d. d. v d. o. o. bi bila izvotljena pravica manjšinskih delničarjev do pritožbe zoper vpis sklepa o prenosu delnic in vzpostavitev korporacijskopravnega razmerja med manjšinskimi delničarji in družbo, saj v preoblikovanje d. d. v d. o. o. manjšinski delničarji kot družbeniki d. o. o. niso vključeni, pa bi morali biti, če bi s pritožbo zoper vpis sklepa o prenosu njihovih delnic na glavnega delničarja uspeli. Opisana možna situacija tako pokaže, da manjšinskim delničarjem v postopku vpisa preoblikovanja d. d. v d. o. o. ni mogoče odreči pravnega interesa za udeležbo. Hkrati pa navedeni prikaz izkazuje v obravnavanem primeru nujnost vrstnega reda odločanja o vpisu sprememb v sodni register pri družbi M. d. d. po drugem odstavku 13. člena ZSReg. Šele pravnomočno končan postopek vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev bo dal odgovor na vprašanje, ali ima preknjižba (prenos) delnic udeležencev na glavnega delničarja v KBD veljavno podlago oziroma ali je le-ta odpadla. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da se z učinkom pravnomočnosti vpisa sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja ne odloča o vprašanju, kdo je delničar družbe M.
pogodba - pogodba o izobraževanju (štipendiranju) - zastaranje odškodninske terjatve s kršitvijo pogodbene obveznosti - štipendiranje - gospodarska pogodba - gospodarski spor - nosilec javnega pooblastila - pristojnost rednega sodišča
Niti sedaj tožeča stranka niti njen predhodnik nista dobila javnega pooblastila za izvajanje funkcij državne uprave ali lokalne samouprave, ampak zgolj izvajata naloge, ki so v javnem interesu. Naloge v javnem interesu pa ne gre enačiti z nalogami v okviru javnega pooblastila za izvajanje funkcij državne uprave in ker slednjega tožeča stranka nima, je neutemeljen pritožbeni očitek, da odločanje v sporu iz pogodbe o štipendiranju ne sodi v sodno pristojnost.
Pravdni stranki, ki sta sklenili pogodbo o štipendiranju, sta obe gospodarski družbi, zato bi sodišče prve stopnje moralo presoditi, ali je med njima bila sklenjena gospodarska pogodba in če je bila, potem je potrebno glede zastaranja terjatev upoštevati določbo 349. člena OZ glede zastaranja terjatev iz gospodarskih pogodb.
Sodišče prve stopnje se ni izreklo glede tega ali je v okoliščinah konkretnega primera, ko se je s pogodbo urejalo štipendiranje na podlagi regijske štipendijske sheme po ZSRR, šlo za profitno ali neprofitno dejavnost. Prav tako ni podalo razlogov glede tega, zakaj ne šteje 31. 3. 2013 kot dan, ko je bila znana škoda (in povzročitelj škode) kot zatrjuje tožena stranka in ni obrazložilo, zakaj meni, da je zastaranje začelo teči šele po pozivu tožeče stranke k plačilu z dne 2. 10. 2015.
zapuščina - denarna terjatev do zapuščine - terjatev - oskrbnina - domska oskrba - stroški postopka - uspeh v pravdi
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, zakaj ima tožnica terjatev do zapuščine iz naslova neupravičene obogatitve kot tudi višino te terjatve.
I. kategorija invalidnosti - datum nastanka invalidnosti - strokovno vprašanje - izvedensko mnenje
V skladu s 1. alinejo 2. odst. v zvezi s 1. odst. 63. člena ZPIZ-2 je I. kategorija invalidnosti podana, če zavarovanec ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in več nima preostale delovne zmožnosti. Torej od trenutka popolne izgube zmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo. Datum nastanka invalidnosti je eden od relevantnih pogojev za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, vključno s pravico do invalidske pokojnine. Razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je mogoča, ko in kadar so objektivno izkazane takšne spremembe psiho somatskega zdravstvenega stanja, ki zavarovanca popolnoma onesposablja za organizirano pridobitno delo. Čeprav po definiciji invalidnost ni le medicinska temveč tudi pravna in sociološka kategorija, gre pri datumu nastanka za strokovno medicinsko vprašanje, ki ga sodišče v skladu s 243. členom ZPP razčiščuje s sodno medicinskim izvedenstvom.
izločitev dokazov - predlog za izločitev dokazov - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - nova dejstva in okoliščine - dokazno breme - prikriti preiskovalni ukrepi - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa
Pritožbeno sodišče uvodoma opozarja, da je o vsebinsko enakih predlogih za izločitev dokazov tekom postopka že bilo pravnomočno odločeno ter bi bilo primarno ponovne (identične) predloge za izločitev dokazov, zavreči. Ob takem stanju stvari je namreč breme na strankah, da navedejo nova dejstva in okoliščine, ki še niso bile predmet vsebinske presoje, čemur pa v obravnavani zadevi ni bilo zadoščeno.
Predmet izločitve so torej dokazi in posamezna obvestila, ne pa odločbe državnih organov, kot so to v obravnavani zadevi odredba Okrožnega državnega tožilstva z dne 6. 7. 2012 ter odredbi Okrožnega sodišča v Celju z dne 9. 7. 2012 in dne 19. 7. 2012, ter zapisniki o kazenskih ovadbah, sestavljeni na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju in v prostorih PU Celje (z dne 4. 7. 2012, 5. 7. 2012 in 6. 7. 2012). Gre namreč za listine, ki dokazujejo, kaj vse so državni organi po ovadbah storili v zvezi s posameznim kaznivim dejanjem in ne, da je bilo le-to tudi dejansko storjeno.
Kot rečeno je lahko izločeno le tisto, kar je izšlo iz protipravnega ravnanja državnega organa in ne tisto, kar naj bi to ravnanje sestavljalo.
Poleg navedenega je treba v zvezi s pritožnikovim sklicevanjem na doktrino sadežev z zastrupljenega drevesa iz predloga za izločitev dokazov še opozoriti, da po določbi drugega odstavka 18. člena ZKP, sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Pri tem je najprej na predlagatelju, da pove, kaj je zastrupljeno drevo in kaj sadež, ter navede vzročno zvezo med njima, česar pa pritožnik niti na splošni ravni ni storil.
sklep o izvršbi zoper dolžnikovega delodajalca - vsebina predloga po 134. členu ziz - trditveno in dokazno breme - odgovornost banke za opuščeno odtegnitev - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - prenehanje delovnega razmerja - vpogled v podatke iz uradne evidence
V konkretnem primeru je upnik v predlogu po 134. členu ZIZ oziroma njegovi dopolnitvi navedel, da za poplačilo svoje terjatve niti od svojega dolžnika A. A. niti od delodajalca ni prejel še ničesar, delodajalec pa mu podatkov o plači A. A. ni posredoval, zato uveljavlja od njega celotno terjatev po sklepu o izvršbi zoper A. A. S takimi navedbami je upnik zadostil svojemu trditvenemu bremenu za izdajo sklepa po 134. členu ZIZ in se je breme zatrjevanja ter dokazovanja, da sklepa o izvršbi zoper A. A. iz upravičenih razlogov ni mogel izvršiti, prevalilo na dolžnika – delodajalca, ki razpolaga z vsemi potrebnimi podatki v zvezi z delovnim razmerjem svojega zaposlenega.
Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da je delodajalec odgovoren le za opuščeno odtegnitev plače, ki je neupravičeno ni opravil v času, ko je bil dolžnik zaposlen pri njem, pri čemer to velja tudi v primeru, če dolžniku sicer preneha delovno razmerje, vendar delodajalec o tem sodišča ne obvesti, nato pa se dolžnik pri istem delodajalcu ponovno zaposli. Delodajalec torej dolguje upniku le tiste zneske, ki jih skladno s sklepom o izvršbi neutemeljeno ni odtegnil od plače in jih nakazal upniku, taka dolžnost pa ga veže le za čas, ko je bil dolžnik pri njem zaposlen. Z ugovorom lahko zato uspe tudi, če uveljavlja, da sklepa o izvršbi ni bil dolžan izvršiti, ker je dolžniku delovno razmerje pri njem prenehalo.
sodna rehabilitacija - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - združitev kazni zapora
So s pravnomočnostjo sodbe I Ks 4923/2016 z dne 13. 9. 2016, s katero so bile združene kazni po več pravnomočnih sodbah in obsojencu izrečena enotna kazen 3 leta zapora, vse v tej sodbi zajete pravnomočne sodbe, izgubile svojo samostojnost. Navedeno pa pomeni, da je lahko predmet odločitve v zvezi s prošnjo obsojenca za predčasni izbris obsodbe iz kazenske evidence na podlagi zakonsko določenih rokov v 82. in 83. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), zgolj sodba I Ks 4923/2016 z dne 13. 9. 2016 in z njo izrečena enotna kazen 3 leta zapora. Razveljavitev te pravnomočne sodbe v tem postopku, kot še predlaga obsojenec, pa ni mogoča.