Tožnica se v pritožbi neutemeljeno zavzema za ločeno upoštevanje uspeha v postopku glede na uspeh s temeljem in uspeh z višino zahtevka, saj v določbah ZPP za takšno izračunavanje uspeha strank v postopku ni pravne podlage.
ZPP člen 249.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3, 15/4.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49.
izvedensko mnenje - nagrada in stroški sodnega izvedenca - specifikacija stroškov - upravičenost do povračila stroškov - izvedenec geodetske stroke - postopek ureditve meje - materialni stroški izvedenca - dejanski izdatki - najem opreme
Od izvedenca se pričakuje, da razpolaga ne samo z ustreznim strokovnim znanjem, temveč tudi z določeno (osnovno) geodetsko strojno in programsko opremo, potrebno za opravo izvedenskega dela.
V konkretnem primeru izvedenec ne more biti upravičen do stroškov za najem opreme, ki je bila potrebna za to, da je pokazal potek katastrske meje v naravi ter izdelal skico, iz katere je razviden sporni mejni prostor, katastrska meja ter meje, pokazane s strani udeležencev postopka.
Za razliko od stroškov najema strojne in programske opreme, pa bi stroške figuranta lahko šteli za stroške, ki predstavljajo t.i. druge dejanske izdatke v zvezi z opravljenim izvedenskim delom.
ZZRZI člen 40.. ZPIZ-1 člen 101, 102, 103.. ZDR-1 člen 89, 89-/1, 89/1-1, 116, 116/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid
V skladu s prvim odstavkom 102. člena ZPIZ-1 lahko delodajalec zavarovancu, kateremu so z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi invalidnosti III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na območju Republike Slovenije, odpove pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v primeru, če mu iz poslovnega razloga utemeljeno ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Smiselno enako je določeno tudi v 40. členu ZZRZI. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da v primeru, če komisija izda negativno mnenje, kot v obravnavanem primeru, delodajalec na takšno mnenje ni vezan in lahko invalidu kljub negativnemu mnenju odpove pogodbo o zaposlitvi. V okviru spora o zakonitosti takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovno sodišče preizkuša obstoj razlogov za odpoved in s tem tudi vsebinsko pravilnost ugotovitev komisije.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Praviloma gre pri zmanjšanju življenjske aktivnosti za obliko škode s trajnim prikrajšanjem. Pojem zmanjšanja življenjske aktivnosti pa zajema zmanjšanje človekovih sposobnosti na celotnem področju njegovega udejstvovanja. Denarna odškodnina se lahko prisodi tudi, kadar je zmanjšanje življenjske aktivnosti začasno, če je močnejše intenzivnosti in dalj časa traja ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
ZPP člen 458, 458/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 26, 32. SZ-1 člen 50, 66.
spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovajskih stavb - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - obračun stroškov - delitev stroškov s strani upravnika - delilnik stroškov
Priključnina za vodo, urejanje okolice in stroški vodenja rezervnega sklada so bili pravilno obračunani na posamezno enoto. To velja kljub temu, da je bilo glede čiščenja okolice določeno drugače (po solastniškem deležu), saj so določila Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb, kongentne narave, torej obvezna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039912
OZ člen 3, 56. ZSPDSLS-1 člen 71.
stvarno premoženje države - stavbna pravica - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - služnostna pravica - odplačnost stvarne služnosti - odškodninska odgovornost - dostop do omrežja električne energije - vsebina pogodbe
S tem, ko toženka zahteva, da se njene nepremičnine z električnimi vodi obremenijo na način, ki ga od nje terja zakonodaja, o tem, da toženka preprečuje ponovno vzpostavitev električne povezave, sploh ni več mogoče govoriti. Da gre za obremenitev nepremičnin, ki lastnika oziroma upravljavca upravičujejo do postavljanja pogojev, se s sodiščem prve stopnje strinja tudi višje sodišče. Toženki to narekuje Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO) oziroma od leta 2018 veljavni Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1).
plačilo preživnine - preživninska obveznost staršev - preživninska zmožnost staršev - porazdelitev preživninskega bremena - zahteva upravičenca, da se mu preživnina določi v denarju - stiki očeta z otrokom - otrokova korist
V zadevah, kakršna je tudi obravnavana, se pogosto dogaja, da listinski podatki o prejemkih družbenikov enoosebnih gospodarskih družb izkazujejo nizke prejemke preživninskih zavezancev. V takšnem primeru je treba o zavezančevih preživninskih zmožnostih sklepati na podlagi njegovega načina življenja oziroma življenjskega stila kot indikatorne okoliščine, ki lahko izkazuje večje preživninske zmožnosti od zatrjevanih.
Sodišče ni ustrezno upoštevalo okoliščine, da otroka glede na dogovorjeni obseg stikov po sodni poravnavi preživita pomemben del časa tudi s tožencem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00039815
ZD člen 145, 145/2. ZPP člen 360, 360/1.
zapuščinski postopek - zapuščina - upravitelj zapuščine - odvetnik - pooblaščenec dedičev - popis zapuščine - skupnost dedičev - spor med dediči - posli rednega upravljanja - nerelevantne pritožbene navedbe
Ker dediča o osebi upravitelja nista dosegla soglasja, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je izbralo nepristransko in strokovno osebo za upravitelja iz seznama odvetnikov in mu določilo naloge. Upravitelj zapuščine (ki je odvetnik) je pooblaščenec dedičev in je po oceni pritožbenega sodišča sposoben upravljati zapuščino oziroma opraviti naloge, ki mu jih je določilo sodišče. Dediča pa lahko ob doseženem soglasju sprejemata tudi drugačne poslovne odločitve ali skupaj upravljata na drug način.
trpinčenje na delovnem mestu - verbalno nadlegovanje - obstoj protipravnosti
Ni mogoče slediti argumentaciji, da je povzdigovanje glasu oziroma kričanje nad podrejenimi, ki sicer načeloma ni primeren način komunikacije s podrejenimi, dopustno, če se nanaša na uveljavljanje službenih obveznosti podrejenih. V sodbi št. VIII Ips 19/2020, ki se sicer nanaša na očitke o šikaniranju podrejene s strani delavke, ki ji je bila zato izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, je vrhovno sodišče jasno zapisalo, da se verbalno nasilje izraža v kričanju, vpitju, poniževanju, zmerjanju, posmehovanju itd., s čimer se posega v osebnost in dostojanstvo posameznika. Presodilo je, da je kričanje povsem neprimeren način podajanja kritike storilnosti podrejenega ter da ni mogoče zanemariti, da je bila podrejena ob tem prizadeta in ponižana. Dalje je upoštevalo, da je bila tožnica hierarhično višje od trpinčene delavke ter da je tožnica v razmerju do nje nastopala s pozicije moči. V navedeni zadevi je vrhovno sodišče še poudarilo, da je komuniciranje tožnice s podrejeno v obliki kričanja in očitkov glede nedela povsem neprimerno in predstavlja tako temeljit poseg v njeno dostojanstvo, da ga ni mogoče opredeliti drugače kot hujšo kršitev pogodbenih obveznosti.
Neprimerna komunikacija ne postane sprejemljiva, če se podrejeni delavec skuša upreti verbalnim napadom.
Pri opredelitvi ravnanja za trpinčenje ni pomembno, ali se je povzročitelj zavedal protipravnosti in s kakšno obliko krivde je tako ravnal. V sporu za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ki jo delavec terja od delodajalca, se namreč ne odloča o odškodninski odgovornosti povzročitelja, pač pa o odškodninski odgovornosti delodajalca.
Zato je pravilen in utemeljen prvostopenjski zaključek, da L. A. drugače kot preko pooblaščenega vročevalca, sodnih pisanj ni bilo mogoče vročiti. Tej ugotovitvi se obsojenka v vloženi pritožbi sicer protivi rekoč, da je imela v omenjenem obdobju zdravstvene težave, zaradi katerih je bila tudi večkrat hospitalizirana, česar pa ni konkretizirala, niti podkrepila z nobenim dokazom. Zato teh pavšalnih navedb pritožbeno sodišče ne more upoštevati pri presoji pravilnosti in zakonitosti prvostopenjskih odločitev ter zaključuje, da obdolženki v plačilo naloženi stroški, brez dvoma predstavljajo stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP sodišče obdolženca sicer lahko oprosti plačila dela ali vseh stroškov kazenskega postopka, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je dolžan preživljati. Vendar pa se ta določba ne nanaša na krivdno povzročene stroške, glede katerih je v prvem odstavku 94. člena ZKP izrecno določeno, da jih ne glede na izid kazenskega postopka, plača oseba, ki jih je povzročila po svoji krivdi.
ZPP člen 394, 394-10, 394-1.. ZDR-1 člen 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - zavrženje obtožnega predloga - predlog za obnovo postopka - nov dokaz
V konkretnem primeru se je ugotavljalo, ali je tožnik kršil obveznosti iz delovnega razmerja, taka kršitev pa je imela znake kaznivega dejanja. Tožnik zmotno enači tak očitek z očitkom storitve kaznivega dejanja. Okrajno sodišče je s sklepom zavrglo obtožni predlog zoper obdolženega, ker je ugotovilo, da za kazenski postopek ni obstajala zahteva upravičenega tožilca, oškodovana je bila namreč druga pravna oseba in ne tožena stranka.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog za obnovo postopka že zato, ker se predmetni sklep ne nanaša na tožnika. Zavzelo je tudi pravilno stališče, da navedeni sklep ni pravnomočna odločba kazenskega sodišča, v kateri bi se meritorno odločalo o obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti. Delovno sodišče tudi ne bi bilo vezano na oprostilno kazensko sodbo, saj je bila predmet izredne odpovedi, katere zakonitost se je presojala v predmetnem sporu, kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo znake kaznivega dejanja, zato v tem primeru tudi morebitna oprostilna sodba ne bi vplivala na drugačno odločitev.
ZKP člen 83, 83/2, 155, 155/4, 155a, 155a/9, 285e.
prikriti ukrepi - izzvana kriminalna dejavnost - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov
V vsakem primeru pa je vprašanje izzvane kriminalne dejavnosti dejansko vprašanje, ki se ugotavlja v vsakem primeru posebej, po presoji vseh relevantnih dejstev in okoliščin konkretnega primera. Zato sodišče zaključkov o izzvani kriminalni dejavnosti ne more utemeljevati s sklicevanjem na druge kazenske zadeve, kot to v pritožbi terja zagovornica. Iz tega razloga bo vprašanje ali je bil B. K. zanesljivo tajni policijski sodelavec, in če je bil, ali je s svojim aktivnim ravnanjem povzročil storitev kaznivega dejanja s strani V. F., še vedno lahko predmet nadaljnjega kazenskega postopka. V primeru, če bo zanesljivo ugotovljeno, da je bil obtoženi V. F. z izvajanjem prikritega preiskovalnega ukrepa izzvan k storitvi kaznivega dejanja, pa bo to predstavljalo okoliščino, ki bo izključevala kazenski pregon za kaznivo dejanje, storjeno v zvezi s tem ukrepom (deveti odstavek 155.a člena v zvezi s četrtim odstavkom 155. člena ZKP), ne pa podlago za izločanje domnevno nedovoljenih dokazov, v smislu četrtega odstavka 154. člena ZKP, kot to v predlogu za izločitev nedefiniranih dokazov, zahteva zagovornica.
Glede na pojasnjeno je zato zmotno prepričanje pritožnika, da je sodišče pri določanju pripadajočega zemljišča vezano zgolj na prostorske akte in upravna dovoljenja. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odstop od svojega pravnomočnega sklepa z dne 27. 12. 2016 oziroma svojih razlogov za takšno odločitev ni navedlo, prav tako je v izpodbijanem sklepu povsem zgrešeno ugotavljalo stroške po posameznih postavkah.
priposestvovanje - pričetek teka priposestvovalne dobe - dobra vera - dobra vera priposestvovalca - konvalidacija posla - dejansko stanje - dokazovanje
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožbe, da slaba vera ne more konvalidirati ter da lahko konvalidira le pravni posel.
ZIZ člen 6, 6/4, 15, 38, 225, 225/1, 226, 226/3, 226/6, 227, 227/1, 239, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZNP-1 člen 1, 1/3. URS člen 22, 23, 23/1, 33, 156. ZIP člen 267. ZS člen 11, 11/2. ZPP člen 355, 355/1, 362, 362/1, 365, 365-3.
začasna odredba - pravica do izjave - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - verjetno izkazan obstoj terjatve - denarna kazen
V primerih, ko upnik predlaga izdajo začasne odredbe, s katero želi začasno urediti sporno pravno razmerje (terjatev) morajo biti podane tri materialnopravne predpostavke in sicer: obstoj ali verjeten nastanek terjatve (prvi odst. 272. člena ZIZ); ena izmed alternativno določenih predpostavk iz druge ali tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ; ter t.i. reverzibilnost. Glede slednje je pravna podlaga precedenčni učinek odločbe Ustavnega sodišča, sicer razlaga določbe 267. člena ZIP v skladu s 22. členom ter prvim odst. 23. člena Ustave, vendar je, glede te predpostavke, zaradi bistveno enakega položaja, potrebno tako razlagati tudi določbo 272. člena ZIZ.
Če sodišče prve stopnje zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, dolžniku pa bodisi že sodišče prve ali druge stopnje v pritožbenem postopku, zagotovi pravico do izjave (vroči listine in mu omogoči, da nanje odgovori), lahko sodišče druge stopnje spremeni odločitev sodišča prve stopnje in ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe.
V postopkih za izdajo začasnih odredb mora sodišče druge stopnje v sklepu, s katerim meritorno odloči o predlogu, odločiti tudi o stroških postopka zavarovanja.
stečajni postopek - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - pritožba stečajnega upravitelja - nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za razdelitev posebne razdelitvene mase - odmera nadomestila - višina nadomestila - sorazmeren del - znesek unovčene stečajne mase
Ne drži pritožnikov očitek, da naj bi sodišče prve stopnje k znesku že odmerjenih nadomestil prištelo še nagrado za unovčenje in razdelitev zneska 544,75 EUR v višini 19,94 EUR. Višje sodišče po pregledu dokumentacije v spisu ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri nadomestila pravilno upoštevalo (seštelo) vsa do izpodbijanega sklepa odmerjena nadomestila (41.618,51 EUR) in jih nato pravilno odštelo od zneska nadomestil, ki bi upravitelju pripadala za celoten znesek unovčenega premoženja, ki je na voljo za razdelitev upnikom (43.597,77 EUR, temu izračunanemu znesku pa pritožnik ni nasprotoval). Ker nadomestilo za razdelitev unovčenega premoženja v znesku 544,75 EUR še ni bilo odmerjeno, ga sodišče prve stopnje seveda ni upoštevalo pri ugotavljanju višine odmerjenih nadomestil. Znesek odmerjenega nadomestila (1.979,26 EUR) je tako pravilno izračunan.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 221d, 221d/1, 221d/4. ZPP člen 360, 360/1.
poenostavljena prisilna poravnava - sklep o začetku postopka - pritožba upnika - poročilo o dolžnikovem finančnem položaju - presečni dan - napaka - poprava - posodobljen seznam terjatev - nerelevantne pritožbene navedbe
Pritožba napada izjavo dolžnika, da Poročilo o finančnem položaju dolžnika njegov finančni položaj na dan 31. 3. 2020 izkazuje resnično in pošteno, ker ne odraža realnega stanja, saj je datirano na 28. 6. 2020, prav tako pa zajema stanje po 31. 3. 2020. Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik napako kasneje, t. j. hkrati s predložitvijo posodobljenega seznama terjatev, odpravil tako, da je kot pravilen datum namesto 31. 3. 2020 navedel 30. 6. 2020. To ustreza vsebini predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. S tem je zatrjevani pritožbeni razlog odpadel.
izročitev nepremičnine v posest - pravica uporabe - osebna služnost - uporaba tuje stvari - stvarne pravice - obligacijske pravice - vpis služnosti v zemljiško knjigo - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - bistvene sestavine pogodbe - priposestvovanje osebne služnosti - zastaranje - splošni petletni zastaralni rok
Ker služnost ni vpisana v zemljiško knjigo, je tožeča stranka nima. Ker določilo 14. člena kupoprodajne pogodbe iz leta 2003 sploh ne vsebuje opredelitve gospodujočega zemljišča, kot ene od bistvenih sestavin vsake pogodbe o stvarni služnosti, nima bistvenih sestavin pogodbe. Tožeča stranka se sklicuje tudi na ustanovitev osebne služnosti, a prezre, da te skladno z določili 211., 233. in 246. člena SPZ ni mogoče priposestvovati in ker domnevna osebna služnost tožeče stranke tudi ni vknjižena v zemljiško knjigo, je jasno, da tožeča stranka niti osebne služnosti ni pridobila, ne glede na to, kako dolgo bi brez nasprotovanja tožene stranke vratarnico uporabljala. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določila materialnega prava, da za sklenitev pravnega posla, s katerim lastnik nepremičnine prepusti uporabo le-te drugemu, velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00041991
DZ člen 138, 138/4, 141, 141/8, 143, 143/1, 143/2, 151, 151/2, 151/4, 161. ZNP-1 člen 108.
razmerja med starši in otroki - izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - spremenjene razmere - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - korist mladoletnega otroka - mnenje otroka - ogroženost otroka - odločanje sodišča - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prešolanje učenca osnovne šole - prešolanje učenca na drugo šolo
Dinamičnost družinskih razmerij izključuje togo razumevanje pravnomočnosti, zato DZ omogoča ponovno odločanje o vprašanjih vzgoje, varstva in preživljanja otrok, četudi je bilo o njih že odločeno. Takšno ponovljeno odločanje ni dopustno kadarkoli, ampak v primeru, ko se razmere spremenijo. O (pre)šolanju zdaj skoraj dvanajstletnega A. je bilo odločeno s sklepom, ki je postal pravnomočen. To, da je bil deček prepisan kljub svoji izraženi želji, ki se ni spremenila in bi jo bilo treba upoštevati, kar mu ni bilo v korist, ne predstavlja nobene spremenjene okoliščine. Gre za poskus posega v pravnomočno odločbo sodišča, ki ni dopusten.
Odličen šolski uspeh sam po sebi ne potrjuje dobrega počutja v šoli, nedvomno pa je dovolj dober pokazatelj, da otrok v šoli oziroma v zvezi z njo ni v tako hudi stiski, da bi ta resno vplivala na njegovo funkcioniranje, takšni torej, ki bi povzročila nesorazmerno težko popravljivo škodo in terjala začasno odločanje o prešolanju.