poškodba roke - zlom - odmera denarne odškodnine - odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - odškodnina za premoženjsko škodo - delno plačilo - stroški prevozov na zdravljenje - odmera stroškov - višina povračila - izgubljeni dohodek - popolna denarna odškodnina - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici
Prisojena skupna odškodnina v višini 37.500 EUR (30 povprečnih neto plač) v primerjavi s primeri poškodb koželjnice v sodni praksi pokaže ustrezno ovrednotenje ugotovljenega obsega škode in njeno ustrezno umeščenost med srednje hude primere.
Utemeljen je tudi tožnikov pritožbeni očitek o prenizkem znesku ugotovljene škode, nastale s prevozi na zdravljenje. V skladu s 169. členom OZ je upravičen do popolne odškodnine, s prevozi na zdravljenje pa mu škoda ni nastala le v višini stroška za gorivo, ki je upoštevan v sodbi, ampak tudi zaradi obrabe vozila. Ugotovitev o višini škode, izračunana ob upoštevanju povprečne cene bencina v relevantnem obdobju, je zato zmotna.
Pri ugotavljanju višine izgube je treba izhajati iz dohodka, ki bi ga oškodovanec pridobil, če bi delal. Ker je tožnik redoma prejemal ne le dodatka za nedeljsko in štiriizmensko delo, ampak tudi za popoldansko in nočno delo, so bili utemeljeno upoštevani v ugotovitvi o dohodku, ki bi ga tožnik prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka.
upnik v zapuščinskem postopku - nedovoljena pritožba - ločitev zapuščine - če pritožba ne zadrži izvršitve - predpostavke - sklep o dedovanju - izpodbijanje sklepa o dedovanju
Upnik, ki ni zahteval ločitve zapuščine, ni stranka zapuščinskega postopka in zato nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju, ker ne uveljavlja pravice na dednopravnem temelju.
Sodišče odloči, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, zlasti v primerih, če so s sklepom odrejeni ukrepi za zavarovanje zapuščine, pa je nevarnost, da bi se z odložitvijo izvršitev teh ukrepov onemogočila. Te nevarnosti oporočna dedinja ni zatrjevala.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00039917
OZ člen 9, 82, 100, 101.
zahtevek na izpolnitev pogodbene obveznosti - način izpolnitve pogodbe - razdelitev skupnega premoženja - bivša zakonca - plačilo kupnine - pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - izpolnitev pogodbene obveznosti in posledice neizpolnitve - pravilo sočasne izpolnitve - razlaga pogodbe - uporaba določil in razlaga spornih določil - skupni namen pogodbenih strank - rešitev stanovanjskega vprašanja - volja pogodbenih strank - nakup stanovanja - kavza pogodbe - sofinanciranje - solastništvo stanovanja
Materialnopravna podlaga za odločitev so določila o izpolnitvi pogodbe.
Sporno pogodbeno določilo predvideva sofinanciranje nakupa stanovanja, dejanski stan pa je tak, da je stanovanje že kupljeno in se od toženca zahteva le še denarni znesek, ki bi ga bil ob nakupu dolžan prispevati. Namen sporazuma o razdelitvi premoženja, v katerem je sporno določilo vsebovano, je v ureditvi premoženjskih in drugih razmerij izvenzakonskih partnerjev po prenehanju izvenzakonske skupnosti. Tožnica zatrjuje namen obravnavanega pogodbenega določila skladno z namenom pogodbe, v kateri je to določilo vsebovano. Toženec pa je neprepričljiv s svojo trditvijo o obligaciji prizadevanja, saj je – iz listin in z njimi skladne tožničine izpovedi – razvidno, da je bilo financiranje najema le začasna rešitev tožničinega stanovanjskega problema. Pomembna je kavza, ki jo je ugotovilo sodišče prve stopnje: sofinanciranje nakupa stanovanja, katerega solastnika bosta, vsak do idealne polovice, tožnica z otroci pa njegova uporabnica. Dejstvo, da je tožnica – po tem, ko se toženec ni odzval na njen poziv, da pri nakupu sodeluje – sama kupila stanovanje, zato ni ovira, da od toženca uveljavi njegov prispevek. Tudi na ta način je uresničen namen, ki sta ga pogodbenika zasledovala s spornim določilom in sporazumom.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška
V okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da za ta prekršek ni bil kriv, da je samo izpraznil križišče po predpisih, da nikoli in nikdar ni imel kazenskih točk zaradi rdeče luči, neupoštevanja stop znaka, prevoženja polne črte ali radarja.
spor majhne vrednosti - fikcija vročitve - pravočasnost vloge
Pritožba ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede načina vročanja dopolnitve tožbe, torej s fikcijo vročitve, niti datumov, kdaj je toženi stranki puščeno obvestilo o vročitvi, niti datuma izteka rokov in ne datuma, do kdaj bi tožena stranka morala pri sodišču vložiti vlogo, da bi se ta v sporu majhne vrednosti štela za pravočasno.
Pritožbeno sodišče sicer soglaša, da toženi stranki morda ni jasen procesni pojem fikcije vročitve, o katerem govorimo tedaj, če naslovnik ni dosegljiv in vročevalec pusti v nabiralniku obvestilo o sodni pošiljki, ki jo je treba vročiti osebno. Šteje se, da je naslovnik zaradi obvestila imel realno možnost, da pisanje na pošti dvigne in se z njim seznani, če pa tega v roku 15 dni ne stori, kar izhaja iz vsebine obvestila, se šteje, da je sodno pisanje vročeno. V tem se kaže tako imenovan fikcija vročitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00041092
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 309, 309/1, 310. ZTLR člen 22, 24, 25, 26. ZPP člen 350, 350/2, 355, 355/2. ZZZDR člen 59, 59/2.
skupno premoženje zakoncev - vlaganja v tujo nepremičnino - izviren način pridobitve lastninske pravice - prispevek zakonca - skupna denarna sredstva zakoncev - posebno premoženje zakoncev - funkcionalno zemljišče k stavbi - nova stvar - skupna gradnja v času zakonske zveze - gradnja na tujem - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - sodni izvedenec - stečajni postopek - osebni stečaj - izločitvena pravica
Pri gradnji zakoncev gre za skupno odločitev lastnika zemljišča in graditelja, ki se odraža tudi v skupnem prispevanju obeh h gradnji. V sodni praksi se je zato oblikovalo stališče, da je treba navedeno določbo razlagati v povezavi z 22. členom ZTLR o nastanku nove stvari. Po svojem jezikovnem pomenu so določbe sicer veljale le za premičnine, a so omogočile ustreznejše vrednotenje skupne odločitve za gradnjo s prispevki vsakega od zakoncev in njunimi skupnimi prispevki, ki jih v končno nastali (novi) stvari ni bilo več mogoče ločiti.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da se morebitni večji vložek lastnika zemljišča ovrednoti v opredelitvi deležev vsakega od zakoncev k nastanku skupnega premoženja. Za dokaz o obstoju skupne lastnine na nepremičninah, na katerih stoji hiša, torej ni bil potreben dokaz z izvedencema gradbene in geodetske stroke.
Sodišče se ni izreklo o vseh dejstvih, pomembnih za presojo, ali je nastala nova stvar. V primeru pritrdilnega odgovora bo za odločitev o toženčevem ugovoru višjega deleža na skupnem premoženju pomembno, kolikšni so bili vložki posebnega premoženja v skupno premoženje in v kakšnem razmerju sta zakonca v celotnem obdobju skupnega življenja prispevala k upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja (drugi odstavek 59. člena ZZZDR)
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - rok za vložitev predloga - materialni rok - vrnitev v prejšnje stanje - nedovoljen predlog
Res je sicer, da predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče vložiti oz. obravnavati pred pravnomočnostjo sklepa o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vendar je postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja poseben postopek za izrek prekrškovne sankcije oz. ukrepa, ki ga predpisuje tretji odstavek 22. člena ZP-1 in se konča s pravnomočnostjo sklepa o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Postopek v zvezi s predlogom za odložitev izvršitve tega ukrepa pa je (kot izhaja že iz samega poimenovanja odložitev izvršitve) postopek v zvezi z izvrševanjem že pravnomočno izrečenega ukrepa.
Če bi sledili stališču pritožnikov (da ima pridobitelj za nazaj pravico uveljavljati vse korporacijske pravice iz poslovnega deleža, tudi uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine, na katero naj ne bi bil pravilno vabljen oziroma na kateri naj ne bi bila upoštevana njegova glasovalna pravica, saj bi takšno pravico imel, če bi bil že v času izvedbe skupščine vpisan v sodni register), bi poleg (spremenjene) določbe prvega odstavka 482. izničili tudi namen (istočasno spremenjene) določbe prvega odstavka 509. člena ZGD-1, v skladu s katero je sklic skupščine pravilen, če jo poslovodja skliče s priporočenim pismom, ki ga pošlje vsem družbenikom, ki so na dan skupščine vpisani v sodni register. Takšno postopanje sodišča, ki je v direktnem nasprotju z jasno zakonsko določbo prvega odstavka 509. člena ZGD-1, pa ni dopustno.
Na dlani je torej pravilen zaključek sodišča prve stopnje (točka 16 obrazložitve), da prvi odstavek 482. člena ZGD-1 določa neizpodbojno domnevo (ne predvideva, da bi bilo mogoče dokazovati drugače) glede časovnega trenutka, od katerega prenos poslovnega deleža učinkuje v razmerju do družbe in od katerega pridobitelj poslovnega deleža v razmerju do družbe velja za družbenika. Da sta predhodno citirani določbi ZGD-1 jasni in ne dopuščata drugačne razlage, pravilno zaključuje tudi sodišče prve stopnje v točki 18 obrazložitve. Glede na takšno zakonsko ureditev torej ni sprejemljiva teza pritožnikov o učinkovanju pravic za nazaj, ki bi (lahko) vplivala na zakonitost sklica in izvedbe skupščine družbenikov. Sodišče druge stopnje v tem kontekstu povzema tudi z razlogi izpodbijane sodbe v točki 22 obrazložitve.
SZ-1 člen 84, 84/4, 93, 103, 103/1, 103/1-1, 103/1-6. ZPP člen 185, 185/1, 213, 213/1. OZ člen 198.
najemna pogodba - kršitev najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog - zahtevek na izpraznitev nepremičnine - neprofitno najemno stanovanje - preureditev skupnih prostorov v stanovanjske - skupni prostor v večstanovanjski stavbi - poseg brez soglasja - soglasje najemodajalca - plačilo uporabnine - neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari - nedovoljena sprememba tožbe
Če je bila najemna pogodba sklenjena po tem, ko je tožnica izvedla opisan odtok, je takratni najemodajalec očitno soglašal z rešitvijo, kakršno je glede izvedbe kuhinjskega odtoka našla toženka. Stanovanje je toženki oddal s kuhinjskim odtokom, kakršen je v času sklepanja najemne pogodbe obstajal. V tem primeru ne gre za spremembo stanja stanovanja, s katero lastnik ne bi soglašal (6. točka prvega odstavka 103. člena SZ-1), niti za način uporabe stanovanja v nasprotju z lastnikovo voljo (1. točka prvega odstavka 103. člena SZ-1).
Dolgotrajna uporaba ne more spreminjati dogovorjenega obsega najetih prostorov.
Pravilen je zaključek, da kolikor tožena stranka dva hodnika in sobo uporablja drugače kot za dostop do stanovanja, to počne v nasprotju s sklenjeno najemno pogodbo. Utemeljen je zahtevek, da je dolžna te prostore izprazniti in jih izročiti tožeči stranki v posest; dejansko v soposest, saj jih tudi sama uporablja za dostop do najetega stanovanja.
Sodišče se je do izvedenih dokazov dolžno opredeliti v obsegu, kot je to potrebno za ugotavljanje pravno pomembnih dejstev.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pogoji za izrek - izbris kazenskih točk
Ker je bilo storilcu iz skupne evidence kazenskih točk izbrisanih 5 kazenskih točk in iz izpisa iz evidence kazenskih točk za storilca na dan 12. 11. 2020 (list. št. 49) izhaja, da ima storilec v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih skupno 13 kazenskih točk, ne izpolnjuje pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Tožeča stranka je skrčila tožbeni zahtevek, kar pomeni delni umik tožbe, tožena stranka pa temu ni nasprotovala. Zaradi tega bi moralo sodišče nagrado za nadaljnja procesna dejanja odmeriti od nove vrednosti spornega predmeta.
agrarna skupnost - vpis v register agrarne skupnosti - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - vrnitev premoženja agrarni skupnosti - delitev solastnine - aktivna legitimacija - člani agrarne skupnosti
Poseben režim delitve solastnine iz 55. člena ZAgrS velja le za tiste agrarne skupnosti in njihove člane, ki so registrirani po ZAgrS.
V zvezi z izpolnjevanjem pogoja za zavrnitev iz 9. točke 186. člena ZSKZDČEU-1 sodišče presoja zgolj to, ali se je oseba lahko dejansko seznanila z odločbo nizozemskega organa in ali je imela zadosten rok za pripravo svoje obrambe oz. vložitev pravnega sredstva. Za priznanje in izvršitev se ne zahteva dejanska seznanitev, temveč zadošča zgolj možnost dejanske seznanitve, kar je v konkretnem primeru, ko gre za vročanje pravni osebi, izpolnjeno že s tem, da je pravni osebi pošiljka poslana na naslov, ki je naveden v Poslovnem registru Slovenije in da ima pravna oseba na tem naslovu hišni predalčnik.
Procesna dejanja, ki jih opravi procesno nesposobna stranka sama, nimajo učinkov in se ne upoštevajo. Četudi je vloga take osebe poimenovana kot pritožba, sodišče nima obveznosti, da bi tako vlogo procesno obravnavalo.
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe, ki jo je samostojno vložil I. B. kot oseba, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, ni pravilna, saj ne glede na poimenovanje dejansko ne gre za pritožbo, o kateri bi sodišče moralo odločiti s procesnim sklepom. To pa pomeni, da tudi ne bi smelo vlagatelju procesno neupoštevnega pisanja naložiti v plačilo sodno takso za izpodbijani sklep.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00042269
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-5. ZP-1 člen 55, 133.
prekoračitev hitrosti - nedovoljen dokaz - meritev hitrosti v cestnem prometu - ustavitev vozila - merilniki hitrosti v cestnem prometu - dokazi in dokazovanje
Pravilnik za nesamodejne merilnike hitrosti predpisuje, da morajo imeti takojšni prikaz hitrosti in da mora biti rezultat prikazan na prikazovalniku neposredno po zaključku meritve. Te določbe pa ni mogoče razlagati tako, da bi neposredno oz. takoj po zaključku meritve morala biti meritev hitrosti pokazana vozniku, zaradi česar bi moral biti voznik ustavljen na kraju, kjer so se opravljale meritve. Poleg tega, da taka razlaga ni v skladu z izrecnim zapisom drugega odstavka 16. člena Pravilnika, je to tudi strogo tehnično nemogoče, saj tudi ustavitev vozila, kateremu je izmerjena hitrost vožnje lahko traja določen čas. Taka razlaga pa bi bila tudi v nasprotju s samim namenom meritev hitrosti, saj bi v primerih, ko voznik ne bi upošteval znaka policista, s katerim ga ustavlja in bi odpeljal naprej, da bi se izognil kontroli in kaznovanju, ter v primerih, ko fizično ni mogoče voznika ustaviti neposredno na kraju ugotovljene kršitve, ker je hitrost vožnje bila izmerjena odhajajočemu vozilu (kot v obravnavani zadevi), bila izključena vsaka možnost dokazovanja in kaznovanja za evidentno storjeni prekršek, s katerim je voznik ogrožal varnost cestnega prometa. Z
apisnik o merjenju hitrosti (priloga A1) ni zapisnik, ki bi ga policisti bili dolžni sestaviti v skladu s 55. členom ZP-1 in tudi ne izpolnjuje pogojev iz 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), da bi se ga štelo za javno listino, a gre vseeno za enega izmed listinskih dokazov, ki predstavlja dopustno dokazno sredstvo, ki ga je sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 133. člena ZP-1 dokazno ocenjevalo tudi v odnosu z drugimi izvedenimi dokazi.
ZDR-1 člen 154, 200, 200/4.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
denarno nadomestilo - davki in prispevki - odmor
Odmor med delovnim časom ni namenjen le malici, ampak tudi počitku delavca, zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da bi tožnica lahko odmor koristila na delovnem mestu. V obravnavanem primeru zaradi narave dela, ki ga je tožnica opravljala, odmor na delovnem mestu ni možen.
Utemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje zavrniti tožbeni zahtevek, ki se nanaša na odvod davkov in prispevkov. Iz sodne prakse VS RS dejansko izhaja, da je takšna odločitev preuranjena, poleg tega pa iz kogentnih predpisov izhaja, da je nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo plačevanja v pristojnosti davčnih organov.
pripor - preizkus pripornih razlogov ob reševanju pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje - znižanje kazni - kazen zapora
Utemeljen sum, da je obtoženec storil v prejšnji točki navedeni kaznivi dejanji, izhaja iz pravnomočne obtožnice ter nepravnomočne obsodilne sodbe. Ne gre spregledati, da je bila obtožencu za obravnavano kaznivo dejanje hude telesne poškodbe določena kazen eno leto in štiri mesece zapora, za kaznivo dejanje ropa pa eno leto in pet mesecev zapora, ki je bila po odločitvi pritožbenega sodišča sicer znižana, medtem ko je bil obtoženec storitve kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti oproščen. To pa je privedlo do izreka nižje enotne kazni, vendar pa ne v tolikšnem obsegu, da ne bi bilo mogoče več zastopati stališča o sorazmernosti pripora v primerjavi z ustavno zagotovljeno pravico obtoženca do njegove osebne svobode.
povzročitev škode - povrnitev premoženjske škode - odgovornost za škodo - lov - odgovornost upravljalca lovišča - objektivna odgovornost - škoda na lovu - strelno orožje - lovska puška - škoda na stanovanjski hiši - sanacija objekta - domneva vzročne zveze - odločitev o pravdnih stroških - stroški posameznega sospornika
Toženka je odgovorna za nastalo premoženjsko škodo skladno s osmim odstavkom 54. člena ZDLov-1, po katerem za škodo, povzročeno z izvrševanjem lova s strelnim orožjem, odgovarja upravljavec, ne glede na krivdo (objektivna odgovornost).
Če v pravdi uspe samo eden od dveh ali nekateri od več sospornikov, se obveznost sospornikov, ki so propadli, deli na enake dele, sospornik, ki je uspel, pa ni zavezan k plačilu stroškov.
ZDR-1 člen 9, 53, 53/1, 53/2, 53/3, 137, 138.. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (2014) člen 15, 20.
suspenz pogodbe o zaposlitvi - kolektivna pogodba - mirovanje pravic iz delovnega razmerja
Zakon predvideva možnost suspenza tudi v primerih, ki se določijo s kolektivno pogodbo, vendar pa ureditev možnih dodatnih primerov suspenza tudi v kolektivni pogodbi ne pomeni tudi možnosti spreminjanja narave tega instituta. Ravno to pa sta storili stranki Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije v spornem primeru, saj 20. člen KP (četudi naslovljen enako kot 53. člen ZDR-1 - Suspenz pogodbe o zaposlitvi) po vsebini ni suspenz v skladu z zakonsko opredelitvijo tega instituta.
Sporna določba 20. člena KP tako v zvezi s plačilom nadomestila v času suspenza nasprotuje zakonski določbi o omejitvi avtonomije pogodbenih strank, saj se s kolektivno pogodbo lahko določijo le pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon, pri čemer izjema za tak primer ni zakonsko predvidena (9. člen ZDR-1).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno razsodilo, da je izredna odpoved pravočasna ter da je tožnik naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v sporni noči, ko je opravljal delo policista v patrulji. Pravilno je ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je tožnik dopustil mladoletni, da je bila prisotna v službenem vozilu z namenom zabave in se je s tem policijsko vozilo, za katerega je bila zadolžena nočna patrulja, uporabljala neupravičeno, da je v službenem času dopustil uživanje alkohola mladoletnici, ki ji je dopustil tudi vožnjo službenega vozila. Na podlagi teh ugotovitev je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik namenoma ali vsaj iz hude malomarnosti huje kršil svoje delovne obveznosti (2. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1) ter da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank (prvi odstavek 109. člena ZDR-1) delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka, saj navedene kršitve močno krnijo ugled slovenske policije.