Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 85.
obvezno zdravstveno zavarovanje - prometna nezgoda - povzročitelj škode - regresni zahtevek zavarovalnice (subrogacija) - odgovornostna zavarovalnica - prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje - obseg pravic - pravo, ki ga je treba uporabiti - nemško pravo - supremacija prava EU - nacionalno pravo - zahtevek za povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev
Uredba 883/2004 glede temelja priznanih pravic ne razlikuje med odgovornostnimi zavarovalnicami in povzročitelji škode.
Uredba 883/2004 ne velja za le za nosilce pravic socialnega zavarovanja, pač pa za tudi za tretje osebe, niti ne ločuje med posrednimi (... prevzame pravice, ki jih ima prejemnik proti tretji osebi...) in neposrednimi zahtevki (...kadar ima nosilec, odgovoren za dodelitev dajatev, neposredno pravico proti tretji osebi ...), ki jih ima nosilec zavarovanja proti tretjim osebam, ki morajo plačati odškodnino (in ne zgolj odgovornim tretjim osebam).
Obseg pravic (boleznina, prispevki, stroški zdravljenja itd.) se presoja po pravu nosilke socialnega zavarovanja, posamezna pravica pa je lahko omejena z višino po pravu države, kjer ima sedež povzročitelj škode.
Nacionalna ureditev ne more pretehtati nad Evropskim pravom in odločbo Sodišča EU in se ne morejo upoštevati omejitve glede temelja pravic po slovenskem pravu, lahko pa se glede obsega (višine).
OZ člen 131, 154, 154/1, 154/2, 179, 179/1, 185, 299, 299/1. ZPrCP člen 45, 45/1.
odškodninska odgovornost - krivdna in objektivna odgovornost imetnikov motornih vozil - opustitev dolžnega ravnanja - prilagoditev hitrosti vožnje razmeram na cesti - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - poškodba ledveno križne hrbtenice - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primerna denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - zakonske zamudne obresti
Glede na ugotovljeno mejno hitrost bi vožnja z zatrjevanimi 100 km/h pomenila, da do škodnega dogodka kljub poledici na cestišču ne bi prišlo. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo izvedenskemu mnenju in glede na zimski čas, vremenske razmere in opozorilno tablo za nevarnost poledice pravilno presodilo, da bi morala tožnica svojo vožnjo v večji meri in pravočasno prilagoditi poteku in stanju vozišča. Čeprav je tožnica vozila pod predpisano omejitvijo hitrosti, t. j. 130 km/h, svoje vožnje ni prilagodila razmeram na cesti v skladu z ZPrCP, zato je soodgovorna za nastanek prometne nesreče.
kabelska retransmisija glasbenih del - plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - spor zaradi plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - višina nadomestila - tarifa SAZAS - zakonske zamudne obresti - običajen avtorski honorar - plačilo odvetniških stroškov - zastaranje
Sodišče prve stopnje je ustrezno upoštevalo in utemeljilo materialnopravno stališče, oblikovano v praksi pritožbenega sodišča, da je (drugače kot v primeru kabelske retransmisije glasbe v TV programih) v primeru kabelske retransmisije glasbe v RA programih pravno praznino mogoče zapolniti z naslonitvijo na (zadnje) pogodbeno dogovorjene cene - 0,03 EUR na naročnika RA programov.
osebni stečaj - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - začetek prodaje - izločitvena pravica in prijava - rok za prijavo izločitvene pravice - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice
Stališče pritožnice, da prijavljena izločitvena pravica v vsakem primeru predstavlja oviro za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, na katerega se ta prijava nanaša, ne drži. Ovira za prodajo je pravočasno prijavljena izločitvena pravica, torej prijavljena v trimesečnem roku za prijavo izločitvene pravice. Ker upnica izločitvene pravice na predmetu prodaje v tem roku ni prijavila, prav tako pa niti ni trdila, da je izločitveno pravico pridobila šele po poteku tega roka, se neupravičeno upira prodaji dolžnikovega premoženja. Nobena zakonska ovira za prodajo namreč ne obstaja.
Glede na nedopustnost obravnavanja zakonitosti in dobrovernosti pravic do posesti na predmetih posestnega varstva v tovrstnih sporih, je sodišče pravilno kot pravno neupoštevne zavrnilo trditve in sklicevanja na nedopustnost nudenja posestnega varstva zaradi tega, ker K. nima ustreznih dovoljenj za postavitev in predstavlja črno gradnjo, ker naj bi tožnika izvrševala vožnjo v nasprotju z občinskimi odloki in ker bi naj bila v nasprotju s prepovedjo toženca.
DELOVNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00043016
ZZRZI člen 40.. ZDSS-1 člen 73.
delovni invalid - stranski intervenient - krajši delovni čas
Po oceni pritožbenega sodišča s tem, ko je sodišče v IV. točki izreka izpodbijane sodbe stranskemu intervenientu kot tožnikovemu delodajalcu naložilo obveznost zagotovitve pravice do dela s krajšim delovnim časom na drugem delu s stvarnimi razbremenitvami, ni prisodilo nekaj drugega (aliud) ali več (plus), kot je zahtevala tožeča stranka. Tožeča stranka je delovni invalid. Zakon delodajalcu nalaga obveznost delovnemu invalidu zagotoviti delo, kar pomeni, da gre za zakonsko dolžnost. Delodajalec mora delovnemu invalidu ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, na katerem morajo biti upoštevane vse omejitve, ki so bile delavcu zaradi zdravstvenih razlogov v invalidskem postopku priznane.
poškodba kolena - poškodba komolca - več poškodb iz istega škodnega dogodka - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenziteta in trajanje strahu - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - celotna odškodnina - odmera odškodnine - individualizacija denarne odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - odškodnina za premoženjsko škodo - tuja nega in pomoč
Primerna denarna odškodnina za telesne bolečine je 6.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa 5.500,00 EUR. Upoštevajoč še odškodnino za strah 1.500 EUR, je primerna enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo 13.000 EUR (11 PNMP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00039752
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 8a, 8. OZ člen 3, 86, 112. ZVPot člen 20, 24. URS člen 2, 13, 22. ZPotK člen 7, 7/1-5, 7/1-9. ZBan člen 35, 85. ZBan-1 člen 155. ZPP člen 161, 161/3.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniški kredit - hipoteka - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - kapitalska ustreznost - obrestna mera - valutno tveganje - devizni tečaj - konverzija - obseg pojasnilne dolžnosti - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pogodbeni pogoj - neveljavnost pogodbe - nična pogodba - pojasnilna dolžnost banke - solidarna odgovornost - nedopusten pogoj - slaba vera banke - špekulativni namen - enakovrednost dajatev - načelo dobre vere in poštenja - nemoralno določilo - bistveno spremenjene okoliščine
Pritožbeno sodišče ne razume pojasnilne dolžnosti tako, da bi morala banka pred sklepanjem pogodbe potrošniku pojasniti zgodovinski potek vrednosti posameznih valut na način, kot je predstavila pritožba. Tudi sedanji zakon o potrošniških kreditih ne zahteva takšnega historičnega in grafičnega prikaza za 60 let nazaj.
Konkretna pogodba je kreditna pogodba, ima to causo in med banko in tožečo stranko ni obstajala kakšna druga pogodba, pri kateri je lahko konflikt interesov. Banka je le morala opraviti določeno pojasnilno dolžnost oziroma primerjavo kreditov in to je opravila na zadostnem nivoju. Tako se izkaže, da tudi niso bile kršene temeljne pravice in tudi ne temeljna načela OZ in tudi zato ni podana ničnost po 86. členu OZ.
Za presojo zadostne informiranosti in s tem zavedanja prevzetega valutnega tveganja potrošnika ne zadošča, da so posamezne sestavine pogodbe zapisane v jasnem in razumljivem jeziku, temveč je treba upoštevati vse druge okoliščine, ki so bile banki znane oziroma bi ji morale biti znane ob sklepanju pogodbe. Vsebino pojasnilne dolžnosti je torej treba zapolniti z odgovorom na vprašanje, ali se je tožnik zavedal vseh tveganj, ki so bila banki ob sklepanju pogodbe znana oziroma bi ji morala biti znana. Če se je potrošnik vseh nevarnosti valutne klavzule zavedal, tudi ne more bi podan zakonski dejanski stan iz 112. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00040589
ZPP člen 2, 2/1. ZOFVI člen 34, 73, 73/1, 75, 75/1, 75/2, 75/2-5, 75/3. OZ člen 13, 51, 51/4, 56, 56/3. Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (2003) člen 6, 6/4. Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (2002) člen 43. ZVrt člen 28, 28/5.
Koncesijska pogodba, s katero je tožeča stranka toženi stranki podelila pravico izvajanja javne službe predšolske vzgoje, ni bila sklenjena zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti koncedenta (tožeče stranke). Te ugotovitve pritožnica niti ne izpodbija, pač pa nasprotno tudi sama izpostavlja, da je zagotavljanje predšolske vzgoje ena izmed temeljnih nalog tožeče stranke po drugem odstavku 21. člena ZLS. V takšnem primeru pa občina kot stranka koncesijske pogodbe (koncedent) ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, tako da koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Za zahtevke v zvezi s terjatvami iz teh pogodb tako velja splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ in ne triletni zastaralni rok, ki velja za terjatve iz gospodarskih pogodb (prvi odstavek 349. člena OZ)
Po določbi prvega odstavka 75. člena ZOFVI koncedent in koncesionar uredita medsebojne pravice in obveznosti in pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati dejavnost s pogodbo o koncesiji. Po tretjem odstavku 75. člena ZOFVI se pogodba o koncesiji sklene v pisni obliki. Z njo pa se določijo tudi sredstva, ki jih za opravljanje dejavnosti zagotavlja koncedent (peta alineja drugega odstavka 75. člena ZOFVI). Določitev namena porabe sredstev, ki jih koncedent zagotavlja koncesionarju, je torej prav tako predmet pogodbenega urejanja.
zahteva za obrazloženost ugovora - obrazloženost ugovora - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predložitev dokaza
Dolžnik se sklicuje na lastno evidenco, vendar te ne priloži niti ne navaja, zakaj je ne bi mogel priložiti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da za osrednjo trditev, da so obveznosti dolžnika poravnane, ni predložil dokaza, zato ugovora ni šteti za obrazloženega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00040283
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12a, 12a/3, 12a/5, 12b, 12b/1, 12b/2. ZPP člen 212. ZFPPIPP člen 355, 355/1, 355/2, 355/2-6, 356, 357.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - stečajni dolžnik - postopek insolventnosti - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - redno poročilo stečajnega upravitelja - sredstva za plačilo sodnih taks - stroški stečajnega postopka - tekoči stroški - stroški pravdnega postopka - ogrozitev poslovanja pravne osebe
Če je stranka v postopku insolventnosti, to samo po sebi še ne pomeni, da nima ustreznih sredstev za plačilo sodne takse. V skladu z ZST-1 postopek insolventnosti ni razlog za taksno oprostitev.
upravičen vzrok za zamudo - vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka - odvetnik kot pooblaščenec
Tožena stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in v pritožbi ne navaja razlogov zakaj en dan pred narokom ne bi mogla ravnati, kot je od nje pričakovalo sodišče prve stopnje: da bi bodisi pristopila na narok bodisi predlagala preložitev naroka. V pritožbi neutemeljeno navaja, da ni šlo za njeno neskrbnost, pač pa za opustitev dolžnosti pooblaščenca. To ni opravičljiv razlog za zamudo tožene stranke s pristopom na narok. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora stranka trpeti posledice zamude, ki jih ni zakrivala sama, pač pa njen pooblaščenec.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - spor o lastninski pravici - plačilo uporabnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Odločitev o lastništvu spornih nepremičnin je predhodno vprašanje tako v pravdi na izpraznitev nepremičnine kot v pravdi na plačilo uporabnine. Odločitev v postopku, v katerem se odloča o izročitvi in izpraznitvi spornih nepremičnin, pa ne predstavlja predhodnega vprašanja v tej zadevi.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - obstoj izvršilnega naslova - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijani sklep nima nobenih razlogov o ugovorno zatrjevanih odločilnih dejstvih, da listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov za dovolitev izvršbe tudi na drugi polovici nepremičnin in bi sodišče lahko dovolilo izvršbo samo na eni polovici nepremičnin. Dolžnik je v ugovoru tudi navedel, da je upnik v nasprotju z izvršilnim naslovi, predlagal dovolitev izvršbe na celoti nepremičnin sodišče pa je predlogu neobrazloženo in nezakonito sledilo. V potrditev ugovornih navedb je tudi predložil dokaze.
Vsak postopek za izdajo začasne odredbe je poseben postopek, pa čeprav je tožnik med določenim pravdnim postopkom vložil več predlogov za izdajo začasne odredbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042640
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 149, 150.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec z lestve - nevarna dejavnost
Tožnikovo zavzemanje, da je bilo delo na lestvi nevarno zaradi okoliščin, v katerih se je opravljalo (uporaba na zunanjem neravnem zemljišču, uporaba z orodjem oziroma pripomočkom v rokah in namen obrezovanja drevja), je neutemeljeno in nasprotno izhodišču instituta povečane nevarnosti, ki je človek ne more obvladati. Skladno s sodno prakso in pravno teorijo mora biti praviloma stvar ali dejavnost nevarna sama po sebi; kadar je nevarna zgolj zaradi (nepravilnih) dejanj ali opustitev oškodovanca ali druge osebe, ne gre za objektivno odgovornost. Da lahko govorimo o nevarni stvari, mora povečana nevarnost iz nje izhajati tudi ob spoštovanju vseh varnostnih predpisov. Prav nasprotno pa tožnik zatrjuje v predmetni zadevi s sklicevanjem na domnevne pomanjkljivosti pri izobraževanju iz varstva pri delu ter pomanjkljiv nadzor nad delom, kar bi lahko pomenilo le krivdno, nikakor pa ne objektivne odgovornosti. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da delo na lestvi na višini treh stopnic pod vrhom, približno 180 cm do 200 cm od tal samo po sebi ni nevarno delo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042199
ZDR-1 člen 179.. ZDR člen ZDR člen 184.. OZ člen OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 352, 365.. Pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (1966) člen 11, 12, 29, 43.. Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z dvigali (1969) člen 190.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - zastaranje
Sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku ni ugotovilo, kdo je organiziral in nadziral delovni proces, v katerem se je tožnik poškodoval, oziroma pod čigavim nadzorom in po čigavih navodilih je opravljal delo, kar je v primeru zatrjevanih kršitev določb o varnosti in zdravju pri delu na skupnem delovišču odločilnega pomena za odločitev o odškodninski odgovornosti izvajalcev in podizvajalcev (prim. sklep Vrhovnega sodišča VIII Ips 12/2019).
Drugotožena stranka v pritožbi tudi utemeljeno uveljavlja, da je tožbeni zahtevek za povračilo premoženjske škode za obdobje treh let pred vložitvijo tožbe zastaral. Skladno s 352. členom OZ odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (subjektivni rok), v vsakem primeru pa zastara v petih letih, odkar je škoda nastala (objektivni rok). Ker sta obseg premoženjske škode in oškodovalec znana že ob nastanku posamičnega stroška, povezanega z zdravljenjem (prim. sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 182/2013), je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je zastaranje odškodninske terjatve za premoženjsko škodo pričelo teči šele v spornem letu, ko se je bilo tožnikovo zdravstveno stanje po ugotovitvi izvedenca medicinske stroke stabiliziralo.
V obdobjih, ko je bila tožniku ustrezna nega in pomoč zagotovljena v okviru zdravstvenih institucij in zdravilišč, pomoč družinskih članov ni bila potrebna, zato tožnik do odškodnine iz tega naslova ni upravičen.
KZ-1 člen 197.. ZPP člen 206, 362, 383.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 111, 111/1, 111/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. Ugotovitev odgovornosti stranskega intervenienta za očitano kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v obravnavanem delovnem sporu. To je le takrat, kadar je kaznivo dejanje sestavina delovnopravnega dejanskega stanja. Resničnost in utemeljenost tožničinih trditev (da je tožena stranka vršila nad njo mobbing) se v delovnem sporu presoja ne glede na kazensko odgovornost stranskega intervenienta za očitano kaznivo dejanje (čeprav se nanaša na iste dogodke).
V ponovnem sojenju prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo vseh odločilnih dejstev, pomembnih za presojo, ali je bila tožnica žrtev trpinčenja na delovnem mestu v smislu četrtega odstavka 7. člena ZDR-1, kljub ugotovitvi Vrhovnega sodišča RS v razveljavitvenem sklepu, da se sodišči (v razveljavljenih sodbah) sploh nista ukvarjali z bistvenim vprašanjem, ali je kritika (direktorja v zvezi z delom tožnice na področju vodenja postopkov izvršbe oziroma službe izterjave, katere vodja je bila) presegla meje dopustnega in ali je prešla na osebno raven, postala ponavljajoča se ali sistematična, graje vredna, očitno negativna in žaljiva in kljub temu, da je VS RS s tem v zvezi podalo natančne napotke sodišču prve stopnje glede dopolnitve dejanskega stanja in dokazne ocene.
Odločitev sodišča prve stopnje se ne nanaša na vprašanje, ali so stroški iz predračuna stroškov všteti v nadomestilo upravitelja. Ker ima glede na vsebino izpodbijanega sklepa procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o spremembi predračuna stroškov stečajnega postopka zgolj stranka glavnega postopka, je višje sodišče upraviteljevo pritožbo zavrglo.
ZPP člen 334, 334/2. ZVEtL-1 člen 3, 43, 43/1, 43/3, 44, 44/1. ZNP člen 37. ZGJS člen 76.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno pripadajoče zemljišče - izključna raba - parkiranje - javna površina - zakonska domneva - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - lastninjenje - umik pritožbe
Ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da ZVEtL-1 ne zahteva izključne rabe. Ker predlagateljica zahteva ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tudi pretekla raba zemljišča parc. št. 640/2 ne izkazuje, da so ga za potrebe parkiranja uporabljali izključno stanovalci predmetne stavbe, saj so zemljišče uporabljali tudi drugi stanovalci soseske, ali pa je bilo celo v javni rabi.
Glede pravnega vidika je sodišče pojasnilo, da ni bilo spornih navedb v zvezi z lastninsko pravico na pripadajočem zemljišču. Sodišče zato ni obrazlagalo pridobitve lastninskopravnih upravičenj etažnih lastnikov stavbe na pripadajočem zemljišču z zgodovinsko pravnega vidika, saj je pojasnilo, da se na podlagi prvega odstavka 44. člena ZVEtL-1 šteje, če ni dokazano drugače, da je zemljišče, ki ga sodišče ugotovi po določbah 43. člena ZVEtL-1, last lastnika stavbe.