PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00039335
ZP-1 člen 202d, 202d/1, 202d/7.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prejšnje življenje storilca - zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu - povratništvo
Ne držijo pritožbene navedbe, da zgolj na podlagi ugotovljenih okoliščin glede storilčevega prejšnjega življenja, brez izteka preizkusne dobe in oprave edukacije, ni mogoče opraviti negativne prognoze in trditi, da storilec prekrškov ne bo več ponavljal. Ob takem tolmačenju bi namreč sodišče moralo ugoditi vsakemu predlogu za odložitev izvršitve. To bi bilo v očitnem nasprotju tako s samim zakonskim besedilom prvega odstavka 202. d člena ZP-1, ki določa, da „sodišče sme odložiti“, kot tudi s samim namenom ukrepa izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in instituta odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sklicevanje na 42. člen ZP-1 ne morebiti utemeljeno, saj ta člen ureja zastaranje postopka o prekršku. Oba postopka o prekršku ne le začeta, temveč tudi pravnomočno zaključena v roku manj kot 30 dni od dneva storitve prekrška in je s tem zastaranje postopka o prekršku nehalo teči.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00042326
ZPrCP člen 106, 106/3. ZP-1 člen 209.
vožnja pod vplivom mamil - krivda - odgovornost za prekršek - nujna zadeva - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - zaslišanje storilca - kršitev pravice do obrambe
Zadeve, v katerih je bilo obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje, štejejo kot nujne. Zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je narok za zaslišanje obdolženca razpisalo in ga tudi izvedlo 5. 8. 2020, torej v času sodnih počitnic. Zadeva je namreč v času zaslišanja še vedno štela za nujno zaradi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.
Ker obramba po zagovorniku v postopku o prekršku ni obvezna, obdolženec pa se je glede na navedeno izrecno odpovedal pravici, da bi zagovor podal v navzočnosti svojega zagovornika, so neutemeljene pritožbene navedbe, da je obdolžencu bila kršena pravica do obrambe.
Kot izhaja iz zagovora, naj bi obdolženec travo užival v petek, vozil pa naj bi šele 25. 5. 2020, to je v ponedeljek. Če bi obdolženčev zagovor držal, v njegovem organizmu ne bi bil zaznan THC v krvi, temveč zgolj v njegovi presnovki v urinu, zaradi česar je popolnoma utemeljen zaključek, da rezultat toksikološke preiskave nesporno dokazuje, da je prepovedano drogo užival pred vožnjo (in ne morebiti dva dni pred obravnavano vožnjo, kot trdi obdolženec v svojem zagovoru).
V okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja so neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih zagovornik pojasnjuje, da je storilec bil v obdobju med junijem in septembrom 2020 v osebni krizi zaradi tragične izgube žene, ki je umrla 16. 7. 2020, da je žalost zaradi izgube žene utapljal v alkoholu, da pa sedaj ne pije več in žalost premaguje drugače, da se trudi postaviti na noge, še posebej ker mora sedaj sam skrbeti za invalidnega otroka, ki potrebuje njegovo pomoč in podporo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040275
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-11, 339/2-14, 454, 454/2, 458, 458/1, 495, 495/1. OZ člen 375, 375/1, 381, 435.
gospodarski spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - pritožbeno izpodbijanje dejanskega stanja - nedopustni pritožbeni razlogi - izdaja sodbe brez glavne obravnave - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku - nekonkretizirane pritožbene navedbe - prepoved obrestovanja obresti - procesne obresti
Skladno z določilom drugega odstavka 454. člena ZPP sodišče v sporu majhne vrednosti izda sodbo brez glavne obravnave, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predložnih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala. Le če bi sodišče prve stopnje kršilo to določilo, bi bil pritožbeni razlog, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je izdalo sodbo brez obravnave, utemeljen. Da se je to zgodilo, pa pritožnica ne navaja.
Drži, da po določilu prvega odstavka 375. člena OZ od zapadlih pa neplačanih obresti, ne tečejo zamudne obresti, vendar le, če zakon ne določa drugače. Za procesne obresti pa omenjeni zakon v 381. členu določa, da jih je mogoče zahtevati od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
Res je, da je storilec v sklepu EPVD 683/2017 z dne 3. 3. 2020, s katerim je sodišče prve stopnje glede prvotno izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odločilo, da se ne izvrši, ker je storilec izpolnil vse obveznosti, ki mu jih je naložilo sodišče, ni bil poučen, da bo v primeru ponovnega izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja predlog za odložitev izvršitve zavržen, če še ne bosta potekli dve leti od izteka preizkusne dobe po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve, vendar to že po naravi stvari ne more biti pogoj za zakonitost zavrženja novega predloga za odložitev izvršitve po četrtem odstavku 202.d člena ZP-1.
OZ člen 131, 341, 341/1, 352, 352/1. ZPP člen 1, 243.
odškodninska odgovornost občine - dejanska razlastitev - razlastitev nepremičnine - gradnja ceste - kategorizacija cest - gola lastninska pravica - škoda - odmera odškodnine - izvajanje dokaza z izvedencem gradbene stroke - zastaranje zahtevka za plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino - pisna pripoznava zastarane obveznosti - odpoved zastaranju - pristojnost pravdnega sodišča
Sama kategorizacija res ne predstavlja škodnega ravnanja, je pa protipravno, če občina kategorizira cesto, ki poteka po zemljišču v zasebni lasti, ne da bi poprej z lastnikom zemljišča sklenila ustrezen pravni posel o prenosu lastninske pravice oziroma poskrbela za razlastitev, torej odvzem ali omejitev lastninske pravice na zemljišču v skladu z zakonom. S kategorizacijo namreč prometna površina pridobi status javne ceste in s tem status javnega dobra. Posledica za dotedanjega lastnika zemljišča je popolna izvotlitev njegove lastninske pravice, saj svoje nepremičnine ne more več imeti v posesti, je uporabljati in z njo razpolagati kot poprej.
Toženka je tožnika dejansko razlastila, brez nadomestila v naravi ali plačila odškodnine in ne glede na predpisane zakonske pogoje. Takšno toženkino ravnanje je bilo ne samo protipravno, ampak tudi protiustavno.
Predmet spora v tej pravdi je škoda, ki je tožniku nastala z dejansko razlastitvijo, mimo predpisanega zakonskega postopka. Obravnavanje takšnih zahtevkov spada v pristojnost pravdnega sodišča.
Odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (prvi odstavek 352. člena OZ). V tožnikovem primeru ta rok teče od kategorizacije ceste v oktobru 2010, kar pomeni, da je do toženkine poravnalne ponudbe že pretekel. Ker pa je toženka v prej navedenem dopisu dejansko pisno pripoznala svojo zastarano obveznost, se je s tem odpovedala zastaranju (prvi odstavek 341. člena OZ). Tožnikova pravica do uveljavljanja odškodnine torej kljub poteku časa ni prenehala.
Dokazna ocena ni skladna z metodološkim napotkom 8. člena ZPP, ki zahteva, da sodišče odloči na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
Pri stvarnopravnem zahtevku na ugotovitev lastninske pravice s priposestvovanjem ni podlage za uporabo instituta vmesne sodbe.
rok za pritožbo - pričetek teka roka za pritožbo - zamuda roka za pritožbo - nepodaljšljiv rok - računanje roka - zavrženje pritožbe
30-dnevni pritožbeni rok je kot zakonski rok nepodaljšljiv. Teči prične od vročitve prepisa sodbe sodišča prve stopnje. Po prvem odstavku 111. člena ZPP se roki računajo po dnevih in ne po delovnih dnevih.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00039491
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 271, 272, 272/1, 272/2, 273.. ZJU člen 83, 83/5.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - premestitev na drugo delovno mesto - verjetnost obstoja terjatve - razrešitev s funkcije direktorja
Premestitev tožnika je bila posledica njegove razrešitve po odločbi o razrešitvi z mesta direktorja, to odločbo pa je upravno sodišče odpravilo. Z odpravo odločbe se zadeva vrne v stanje pred njeno izdajo. S tem je odpadla pravna podlaga, zaradi katere je bil tožnik z izpodbijanim sklepom premeščen na drugo delovno mesto. Ker tožnik ni bil razrešen, tudi ne bi smel biti premeščen na drugo delovno mesto. Tožnik je v postopku v zvezi z izdajo začasne odredbe po podanem predlogu izkazal verjetnost, da njegova terjatev obstoji.
poroštvena pogodba - zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - pisna pripoznava dolga
Status dolžnika ima vsakdo, ki ima iz določenega materialno pravnega razmerja kakšno (zapadlo) in neporavnano obveznost, ki jo je dolžan izpolniti. Čeprav toženka ni bila pogodbenica Pogodbe za klasični limit in posledično zato tudi ni glavni oziroma osnovni dolžnik, pa je določene obveznosti prevzela s poroštveno izjavo, na podlagi katere je v tem konkretnem primeru tudi pridobila status dolžnika. Ker je toženka ″dolžnica″ tožeče stranke, je njena pripoznava dolga v elektronski pošti z dne 28. 6. 2016 v skladu s 364. členom OZ pravno veljavna izjava volje, ki ima po materialnem pravu določene posledice (povzroča določene pravne učinke) v pravnem prometu, saj toženka ni navedla nobenih drugih okoliščin oziroma razlogov, zaradi katerih bi lahko bila njena izjava pravno neveljavna (izpodbojna ali celo nična).
Pritožbeno sodišče je mnenja, da je sodišče prve stopnje povsem pravilno ocenilo to listino in njeno vsebino, prav tako pa tudi povsem pravilno uporabilo materialno pravo, t.j. določilo 364. člena OZ, ko je presodilo, da je toženka v izjavi, dani po elektronski pošti dne 28. 6. 2016, ki jo je podala kot V. K., porok pri najetju limita za podjetje T. d.o.o., in s katero je potrdila, da bo vse stroške vezane na limit pravne osebe, kot porok poravnala v obrokih najkasneje do 31. 10. 2016, in predlagala, da se naj zadeva uredi izvensodno, brez vnovčevanja menic, saj bi se ji s tem povzročila nepopravljiva škoda, nedvoumno, jasno in razumljivo potrdila svoj dolg kot poroka iz naslova Pogodbe za klasični limit, pa tudi, da je s to izjavo ta svoj dolg tudi pripoznala in to v celotni višini prevzete obveznosti s poroštveno izjavo z dne 22. 1. 2015, saj iz njene izjave povsem jasno izhaja konkreten dolg, ki ga potrjuje, t.j. dolg iz naslova njenega poroštva v zvezi s Pogodbo za klasični limit, ki jo je sklenila tožeča stranka z družbo T. d.o.o. dne 22. 1. 2015, pa tudi obseg (višina) dolga, na katerega se nanaša, t.j. ves dolg pravne osebe iz te pogodbe, saj pripoznave ni omejila le na del tega dolga.
Posledično je ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. določila 364. člena OZ, sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo, da je zaradi navedene pripoznave dolga toženke z dne 28. 6. 2016, dne 29. 6. 2016 zastaranje začelo teči znova in da tako terjatev tožeče stranke, ki je predlog za izvršbo vložila dne 5. 12. 2018, še ni zastarala.
prekinitev pravdnega postopka - smrt pravdne stranke - preklic pooblastila
Glede na to, da je bilo pooblaščencu pok. drugega toženca s strani dedičev preklicano pooblastilo, in glede na to, da ob izdaji izpodbijanega sklepa o prekinitvi pravdnega postopka sodišče prve stopnje še ni imelo podatkov o dedičih pok. drugega toženca, kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz podatka v spisu, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se pravdni postopek prekine.
sodna taksa za ugovor - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse
Relevantna pravna podlaga (t.j. tar. št. 4021 ZST-1) ne določa sodne takse glede na vrednost spornega predmeta, temveč glede na vrsto opravljenega dejanja (določa znesek sodne takse in ne količnika za odmero sodne takse), zato je neutemeljena pritožbena navedba, da je sodna taksa v postopku, v katerem se izterjuje nižja denarna terjatev, nižja in da znaša le 33,00 EUR.
delničarjeva pravica do obveščenosti - izpodbijanje sklepa skupščine o prenosu delnic na glavnega delničarja - sodni preizkus primernosti denarne odpravnine - iztisnitev manjšinskih delničarjev - prekinitev registrskega postopka
Pritožbeno sodišče mora paziti na pravilno uporabo materialnega prava po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče sicer soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da mora biti manjšinskim delničarjem tudi na skupščini, ki odloča o prenosu delnic na glavnega delničarja, zagotovljena pravica do obveščenosti iz 305. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), vendar pa - po oceni pritožbenega sodišča - v primeru, ko je bila na skupščini, ki je odločala o prenosu delnic na glavnega delničarja, kršena delničarjeva pravica do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1 (kolikor so na skupščini zahtevane informacije povezane z višino same odpravnine), sklepa skupščine o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati s tožbo po drugem odstavku 395. člena ZGD-1, marveč se ta kršitev rešuje izključno v postopku sodnega preizkusa primernosti denarne odpravnine v skladu z drugim odstavkom, 388. člena ZGD-1. Sklepa skupščine o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja namreč ni mogoče izpodbijati, če denarna odpravnina iz 358. člena ZGD-1, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali ni bila pravilno ponujena (prvi odstavek 388. člena ZGD-1). To pa pomeni, da se kontrola primernosti ponujene denarne odpravnine ne izvaja v okviru preizkusa izpodbojnosti skupščinskega sklepa, temveč se izvaja v posebnem nepravdnem sodnem postopku (drugi odstavek 388. člena ZGD-1). Sklep skupščine o izključitvi ostane v veljavi, čeprav ponujena denarna odpravnina ni primerna ali sploh ni bila ponujena oz. ni bila ponujena pravilno. S tem zakon usklajuje interes glavnega delničarja, da se postopek iztisnitve izpelje čim hitreje, in interes manjšinskih delničarjev, da je prenos delnic primerno kompenziran. Poleg tega pa želi takšna zakonska ureditev preprečiti, da bi spori glede višine denarne odpravnine povzročili registrsko zaporo iz 1. točke drugega odstavka 590. člena ZGD-1 (drugi odstavek 387. člena ZGD-1).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040150
KZ-1 člen 86, 86/4. ZKP člen 372, 373.
konkretizacija pritožbenih očitkov - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - alternativni način izvršitve kazni zapora
Ne drži namreč, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, kot skušata to prikazati obsojenec in njegov zagovornik.
najemna pogodba - sklenitev najemne pogodbe - najemnik - samostojni podjetnik - najemnik in najemodajalec v eni osebi - kršitev pogodbe - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - škoda - premoženjska škoda
Osrednje vprašanje te pravde je, ali je najemna pogodba, ki jo je sam s seboj sklenil tožnik kot fizična oseba in tožnik kot samostojni podjetnik, lahko podlaga za njegove odškodninske zahtevke proti tožencu. Po prepričanju pritožbenega sodišča pravni red tega ne omogoča, zato se šteje, da pogodba ni bila sklenjena. Že na tej podlagi je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da niso izpolnjene predpostavke toženčeve odškodninske odgovornosti (131. člen OZ).
razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Drugi odstavek 62. člena ZIZ določa, da če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi, nato pa nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo - neznatna škoda - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Prepoved razpolaganja z desetino denarnih sredstev na računu pomeni poseg v premoženje, ki nikakor ni neznaten. Predlagana omejitev razpolaganja v obravnavanem prmeru tudi po presoji pritožbenega sodišča presega pojem neznatne škode.
Upiranje tožbenemu zahtevku ter prizadevanje za sklenitev sodne poravnave ne izkazujejo namena, da se poskuša tožena stranka na vse načine izogniti plačilu.