sredstva rezervnega sklada - aktivna legitimacija upravnika v zvezi s plačilom v rezervni sklad
Po določbi drugega odstavka 119. člena SPZ sredstva rezervnega sklada, ki so skupno premoženje etažnih lastnikov, vodi upravnik ločeno na posebnem računu. Pravilna in popolna izpolnitev v izvršbi ali v pravdi za plačilo sredstev rezervnega sklada je torej izključno plačilo na poseben transakcijski račun iz prvega odstavka 42. člena SZ-1.
ZDZdr člen 39. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 247, 339, 339/2-8.
duševno zdravje - duševna motnja - psihiatrično zdravljenje - prisilna hospitalizacija - oddelek pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - ogrožanje življenja in zdravja - zmožnost presoje realnosti - odvisnost od drog - potek zdravljenja - nasilje - pravica do izjave - ravnanje nasprotnih udeležencev - izvedensko mnenje - dokaz s sodnim izvedencem - zaslišanje preko videokonference
Iz izvedenskega mnenja izhaja, da nasprotna udeleženka nima realitetne kontrole in da je povsem nekritična do svoje bolezni, zato je njeno naziranje, da je prisebna oziroma »normalna« in da zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom ne potrebuje, zgolj odraz njene bolezenske neuvidevnosti do lastnega stanja.
Glede na zgoraj povzeta ugotovljena dejstva, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo navedene določbe ZVPot in je pravilno presodilo, da sta nepoštena do toženca pogodbena pogoja o avtomatičnem podaljšanju pogodbe za 12 mesecev, če toženec vsaj dva meseca pred iztekom roka veljavnosti pogodbe ne odpove pogodbe in da toženec lahko veljavno odpove pogodbo samo na en način, to je pisno priporočeno po pošti.
standard obrazloženosti ugovora - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zanikanje obstoja terjatve
S trditvami je dolžnik zanikal terjatev upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen.
ZFPPIPP člen 365, 365/1, 365/1-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7.
postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - osnova za izračun
V sodni praksi je zavzeto stališče, da je treba določila za izračun nadomestila po 7. členu Pravilnika razlagati tako, da postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase šteje kot enoten postopek, ne glede na to, da se je stečajna masa unovčevala postopoma in se je izvajala razdelitev skozi več delnih razdelitev in ne glede na to, ali gre za razdelitev splošne ali posebne razdelitvene mase.
Pritožbeni očitek, da sodišče ne pojasni odstopanja od primerljivih primerov sodne prakse, se nanaša na zmotno uporabo materialnega prava glede višine prisojene odškodnine in v tem delu je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo.
Izvršitelj sicer mora prevzeti tudi delno plačilo, tovrstno ravnanje pa je potrebno presojati z vidika zahteve, da se dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Če se je dolžnik sam odločil, da plača izvršitelju, namesto neposredno upniku, je sam tudi povzročil stroške prevzema gotovine. Tako ravnanje je lahko protipravno le, če je del nedopustnega dogovora z izvršiteljem o obročnem plačilu ali dolžniku niso predstavljeni stroški, ki zaradi prevzema gotovine nastanejo, o čemer mora izvršitelj dolžnika obvestiti pred prevzemom gotovine (pojasnilna dolžnost).
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je po tem, ko je podizvajalska pogodba prenehala veljati zaradi tega, ker je tožeča stranka odstopila od nje, odpadel razlog, da bi tožena stranka še zadrževala znesek zadržnine iz podrejenega dolga, saj je tudi v primeru delne izpolnitve pogodbe vsaka stranka skladno z določbo 111. člena OZ dolžna drugi vrniti tisto, kar je prejela in plačati, kar še ni plačala, ker v okoliščinah konkretnega primera vrnitev v naravi ni mogoča (gradba). Tako je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki skupaj 21.088,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (16.068,00 EUR iz naslova zadržnin po računih št.10/2013, št. 11/2013 in št. 13/2013 ter 5.020,92 EUR iz naslova še neplačanega računa 4/2014).
pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - ugovor javnega dobra - lastninjenje nepremičnin
Ugovor javnega dobra v zvezi z obsegom pripadajočega zemljišča je lahko utemeljen le v primeru, ko je podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003. Morebitna današnja razglasitev javnega dobra (torej po 1. 1. 2003) ne pomeni, da zemljišče v relevantnem času dejansko ni bilo pripadajoče zemljišče k stavbi.
stečajni postopek - upniški odbor - imenovanje upniškega odbora - pogoji za članstvo v upniškem odboru - pravica upnika opravljati procesna dejanja v postopku - navadni upniki - nasprotje interesov - ožje povezane osebe - direktor - zakonec - zaposleni - prednostna terjatev - neizplačane plače - regres - neizrabljen letni dopust - odpravnina - prednostno poplačilo
Ker je pritožnica ožje povezana oseba z osebo, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljala funkcijo člana poslovodstva pri stečajnem dolžniku, že iz tega razloga ne more biti članica upniškega odbora.
Ker je upnica imetnica prednostne in ne navadne terjatve, jo sodišče tudi iz tega razloga pravilno ni imenovalo v v upniški odbor.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00040279
ZFPPIPP člen 69, 128a, 128a/1, 128a/2, 128a/3, 128a/6. SPZ člen 128, 137, 138. OZ člen 417, 418.
sklep o preizkusu terjatev - ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov - ugovor upnika - pravno sredstvo - vročanje ugovora - izjava stečajnega upravitelja - rok za odločitev o ugovoru - instrukcijski rok - terjatev zavarovana z zastavno pravico - prenos terjatev - prenos zastavne pravice - prenos hipoteke - akcesornost zastavne pravice - prenos zastavne pravice skupaj s cesijo terjatve
Dovolilo za prenos zastavne pravice na DUTB d. d. v obravnavani zadevi ni nepomembno. Pri zastavni pravici je načelo akcesornosti logična posledica temeljne funkcije zastavne pravice - če ni predmeta zavarovanja (zavarovane terjatve) ne more biti niti zavarovanja. Zastavna pravica je zato odvisna od zavarovane terjatve tako glede svojega nastanka in obsega kot glede prenosa, poplačila in prenehanja. Zastavna pravica torej deli pravno usodo glavne stvari oziroma pravice. Izhajajoč iz akcesorne narave zastavne pravice je tako mogoč edino zaključek, da je s prenosom zastavne pravice najkasneje s Pogodbo o potrditvi odstopa z dne 25. 4. 2014 prišlo tudi do prenosa terjatve, ki je z zastavno pravico zavarovana. Ločena pravna pripadnost terjatve in zastavne pravice namreč pravno ni mogoča.
ZPP člen 205, 205/1, 208, 208/1. ZD člen 132, 142, 142/1.
nadaljevanje izvršbe z dediči - učinek sklepa o prekinitvi in nadaljevanju postopka
Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper dediča kot pravnega naslednika dolžnice je le sklep procesne narave, s katerim se odpravlja procesna ovira, ki je v izvršilnem postopku nastala zaradi dolžničine smrti in dejstva, da dolžnica v postopku ni imela pooblaščenca (1. točka prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).1 Prekinitev učinkuje po samem zakonu, ne glede na to, ali prekinitev sodišče ugotovi tudi s sklepom. Prekinjeni postopek se nadaljuje, ko ga dediči prevzamejo, ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo (prvi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in prvi odstavek 37. člena ZIZ). Pojasnjena pravna podlaga daje sodniku pooblastilo, da nadaljuje postopek po uradni dolžnosti in ne le na zahtevo stranke, kot zmotno meni pritožnik. V ta namen si lahko tudi pridobi sklep o dedovanju.
ZGD-1 člen 580, 580/6. ZIZ člen 24, 24/3.. ZPP člen 80, 205, 205/1, 208, 208/1.
sposobnost biti stranka - vstop novega upnika v izvršbo - statusno preoblikovanje - pripojitev družbe - prenehanje pravne osebe - univerzalno pravno nasledstvo
80. člen ZPP, katerega določbe se smiselno uporabljajo v postopku izvršbe (15. člen ZIZ), sodišču nalaga, da med postopkom ves čas po uradni dolžnosti pazi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Pritožbeni očitek, da je sodišče kršilo pravila postopka, ko je samo in uradno vpogledalo v podatke AJPES-a, je zato kot neutemeljen zavrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00045452
ZPND člen 4, 4/2. DZ člen 138, 138/3. ZNP-1 člen 6, 6/2. URS člen 56.
nasilje v družini - ukrep prepovedi približevanja - ravnanje nasprotnih udeležencev - starševska odgovornost - stiki med starši in otroki - varstvo koristi otroka - prepovedane droge - ogrožanje - začasni ukrepi - začasna odredba ex offo
Če prva predlagateljica meni, da so stiki za hčer ogrožajoči, lahko predlaga izdajo začasne odredbe o stikih, sodišče pa jo bo, če bo ugotovilo, da je deklica ogrožena, izdalo tudi po uradni dolžnosti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00039599
KZ člen 86, 86/1.
izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - izrek zaporne kazni
Neopravljenih 120 ur dela v splošno korist je tako le posledica obsojenčevih lastnih odločitev in zadanih prioritet, da odide na delo v tujino in s tem jasni nameri, da se zavestno in hote izogne izpolnjevanju nalog, navljub dejstvu, da je bil večkrat opozorjen o posledicah nepravočasno opravljenega dela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039647
KZ-1 člen 137, 137/2. ZKP člen 400, 400/2, 402, 402/3, 437, 437/1.
zavrženje zasebne tožbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje - opis kaznivega dejanja v izreku - zasebna tožba - prepozna dopolnitev pritožbe
Glede na navedeno in ker se obdolžencu očita, da je kaznivo dejanje storil v notarski pisarni zasebnega tožilca, je po oceni pritožbenega sodišča zaupnost izjave dovolj konkretizirana in tudi izražena navzven, kar navaja tudi pritožba.
Razlogi izpodbijane vmesne sodbe glede po toženi stranki ugovarjane izključitve zavarovalnega jamstva na podlagi 8. in 9. člena Posebnih pogojev za zavarovanje odgovornosti PD-OD-13 (priloga B 5), ki so navedeni v 19. točki obrazložitve, so nejasni in med seboj v nasprotju, zaključek v 20. točki obrazložitve o obstoju odškodninske odgovornosti pa neobrazložen, tako da se vmesne sodbe ne da preizkusiti.
ZZZDR člen 51, 59, 59/1. ZPP člen 2, 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
skupno premoženje razvezanih zakoncev - spor o obsegu skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - posebno premoženje zakonca - načelo enotnosti skupnega premoženja - premoženjska razmerja zakoncev po razvezi zakonske zveze - nakup stanovanja - poslovni delež zakonca v družbi - premoženje družbe - pritožbena novota - izbris družbe iz registra - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - trditve stranke - manjkajoče trditve - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
V skladu z določbo 51. člena ZZZDR je skupno premoženje tisto, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, pa ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju (prvi odstavek 59. člena ZZZDR). V sodni praksi je bilo že večkrat izpostavljeno pomembno izhodišče, da zakonska skupnost ni skupnost, v kateri se obračunava vsak prispevek v denarju ali po vrednosti na trgu, spor o deležih zakoncev na skupnem premoženju pa ne obračunska pravda. Zato je pri presoji, katero premoženje sodi v skupno premoženje zakoncev, nujno izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja, obravnavati celotno skupno premoženje, obdobje pridobivanja premoženja oziroma obstoja življenjske skupnosti pa presojati vsestransko in celovito. Slednje velja tudi za presojo (vseh) prispevkov zakoncev.
ustavitev izvršbe na premičnine - razlogi za ustavitev izvršbe - neuspešen rubež - neizveden rubež
Postopek izvršbe je strogo formaliziran. Izvršba teče in se konča pod jasno opredeljenimi zakonskimi pogoji. Izvršba se ne opravlja neomejeno časa, ampak iz razloga ekonomičnosti teče le, dokler je ta uspešna. Če temu ni tako, pa jo je treba ustaviti. Glede premičninske izvršbe zakonodajalec loči med neuspešnim in neizvedenim rubežem (88. člen Zakona o izvrši in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V prvem primeru se izvršba vedno ustavi, če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe. V drugem primeru pa temu ni tako in je ustavitev odvisna od aktivnosti upnika, ki lahko v treh mesecih neomejenokrat predlaga ponovno izvedbo rubeža.
Toženka za na nepremičnini tožnice postavljen oglasni pano nima več pravne podlage in je sodišče prve stopnje tožničinem zahtevku, glede na določbo prvega odstavka 99. člena SPZ, tudi pravilno ugodilo.