• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 50
  • >
  • >>
  • 61.
    VSRS Sodba X Ips 31/2024
    1.4.2026
    DAVKI - UPRAVNI SPOR
    VS00092995
    ZUP člen 3, 9, 144, 144/1, 290, 290/3, 292, 292/1. ZDavP-2 člen 7, 73, 143, 143/2, 157, 157/1.
    dopuščena revizija - zavrnitev revizije - pravica do izjave - načelo zaslišanja strank - davčna izvršba - skrajšani postopek ali posebni ugotovitveni postopek

    Glede na posebnosti ureditve postopka izdaje sklepa o izvršbi se za zagotavljanje pravice do izjave (9. člen ZUP) v tem postopku ne uporablja posebni (ali skrajšani) ugotovitveni postopek, pač pa je treba dolžnika pred izdajo sklepa o izvršbi na primeren način obvestiti o davčnem dolgu in drugih okoliščinah, ki so predmet odločanja šele v sklepu o izvršbi in mu zagotoviti, da se pred izdajo sklepa (ki je glede na nesuspenzivnost pritožbe takoj izvršljiv in s katerim se že poseže v premoženje novega dolžnika) o tem lahko izjasni.

    Načeli zaslišanja in informiranja se v davčnem izvršilnem postopku ne raztezata na okoliščine, ki se ne nanašajo na izvršilni postopek (prim. prvi odstavek 292. člena ZUP in sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2). Posledično se tudi davčni organ v izvršilnem postopku do tovrstnih izjav stranke ni dolžan opredeljevati.

  • 62.
    VSRS Sklep I Up 117/2025
    1.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR
    VS00092310
    ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 196. Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije člen 77, 84.
    carinska kontrola - plačilo carinske dajatve - solidarno (nerazdelno) plačilo - enotno sosporništvo - upravni spor
    Nobena od strank ni utemeljevala, da bi bilo mogoče sprejeti za pritožnico drugačno odločitev kot za tožnico (npr. zaradi različnih materialnopravnih ugovorov, ki bi utemeljevali njuno različno obravnavo), v odločbi tožene stranke pa sta kot nosilki solidarne obveznosti navedeni obe - tožnica kot uvoznica/prejemnica blaga in pritožnica kot njena posredna zastopnica, ki je vložila deklaraciji, - je mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da sta v tem primeru v razmerju enotnega sosporništva in je zato mogoče v upravnem sporu sprejeti le enotno odločitev za obe. Njuna obveznost glede na izrek upravne odločbe ustreza enemu carinskemu dolgu oziroma sta zavezani za plačilo iste obveznosti, zato se spor glede obstoja in/ali obsega te obveznosti zanju lahko reši le na enak način.

    V procesnem smislu se to razmerje odraža v določbi 196. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja tudi v upravnem sporu. To v okoliščinah obravnavanega primera pomeni, da je vložitev tožbe, ki jo je vložila družba A., učinkovala tudi za pritožnico in da je slednja formalno imela položaj tožnice v upravnem sporu. Nadaljnja procesna posledica enotnega sosporništva pa je v tem, da je pritožnica deležna uspeha aktivne sospornice s tožbo.
  • 63.
    VSRS Sklep X DoR 169/2025-5
    1.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00092317
    Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZUS-1 člen 22, 22/1.
    predlog za predhodno odločanje SEU - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 64.
    VSRS Sklep I Up 72/2026
    1.4.2026
    UPRAVNI SPOR
    VS00092339
    ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 343, 343/4.
    pritožba v upravnem sporu - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje pritožbe
    Z zahtevano kvalifikacijo za vložitev pritožbe in s posledicami njene neizpolnitve, to je z zavrženjem pritožbe, je bil pritožnik seznanjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa in v številnih drugih pritožbenih zadevah, v katerih je Vrhovno sodišče njegove pritožbe zavrglo prav na podlagi ugotovitve, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita.
  • 65.
    VSRS Sklep II DoR 11/2026
    1.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00092838
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    gradbena pogodba - uveljavljanje napak - znižanje plačila zaradi stvarnih napak - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 66.
    VSRS Sklep U 10/2025-9
    1.4.2026
    SODSTVO
    VS00092556
    Odvetniška tarifa (2003) člen 14. Zakon o sodnem svetu (2017) člen 44.
    odločba o stroških postopka - disciplinska odgovornost - disciplinska odgovornost sodnika - Sodni svet
    Sodnikova in delavčeva disciplinska odgovornost sta primerljivi, nista pa enaki. Podobno velja glede ugotavljanja sodnikove in delavčeve disciplinske odgovornosti, ki je v obeh primerih predmet posebnega, disciplinskega postopka, s to razliko, da je v disciplinskem postopku zoper sodnika v skladu s prvim odstavkom 44. člena ZSSve določena smiselna uporaba določb ZKP, ki v disciplinskem postopku zoper delavca v 12. oddelku III. poglavja ZDR-1 ni določena. Glede na to, in ker se odvetniške storitve vrednotijo po vrstah pravnih postopkov, kot so določeni (našteti) v posebnem delu OT, se izkaže za pravilno odmera tožničinih stroškov po tar. št. 14 OT, namesto po tar. št. 10/2 OT, ki se sicer uporablja za odmero stroškov v skrajšanem kazenskem postopku.
  • 67.
    VSRS Sklep X Ips 26/2025
    1.4.2026
    DAVKI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VS00092559
    Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 141, 141-c.
    dopuščena revizija - davek na dodano vrednost (DDV) - tristranski posli - administrativna poenostavitev - oprostitev obračunavanja ddv - prevalitev obveznosti obračuna DDV na prejemnika blaga - davčna zloraba - acte claire
    SEU je presodilo, da na izpolnitev pogoja iz 141(c). člena Direktive o DDV ne vpliva niti dejstvo, da je gospodarski subjekt, ki uveljavlja poenostavitev, določeno za tristrane posle, seznanjen s tem, da zadevno blago ni bilo fizično pripeljano prejemniku nadaljnje dobave, ampak njegovi stranki, ki ji ta prejemnik to blago preproda in ki je identificirana za DDV v isti državi članici kot preprodajalec. Dejstvo, da je drugi v verigi vedel, da blago dobavlja četrtemu v verigi in dejstvo, da ima veriga več kot tri člene, ne preprečuje, da se pravni posel ne bi štel za tristrani posel in da drugi v verigi zaradi tega ne bi mogel uveljavljati administrativne poenostavitve za tristrane posle kot to določa 141(c). člen Direktive o DDV. SEU je ob tem poudarilo, da je transakcije potrebno obdavčevati ob upoštevanju njihovih objektivnih značilnosti. Odgovor na zastavljeno vprašanje je torej pritrdilen, vendar ob dodatnem pogoju, da drugi v verigi ni vedel oziroma ni mogel vedeti, da je s transakcijo, na katero se sklicuje, sodeloval pri utaji DDV, ki je bila storjena v okviru dobave.
  • 68.
    VSRS Sodba X Ips 35/2025
    1.4.2026
    DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VS00092356
    ZDoh-2 člen 90, 90/4, 90/4-1, 92, 94. ZDDPO-2 člen 74, 74-7. OZ člen 319, 328. ZGD-1 člen 426, 426/1. ZDavP-2 člen 74.
    dopuščena revizija - dohodnina - dohodek iz kapitala - dividendam podobni dohodki - prikrito izplačilo dobička - dobiček iz kapitala - odpust dolga - konfuzija - prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - posojilo družbe družbeniku - terjatev do družbenika
    Z izbrisom družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije njeno premoženje ne preneha, temveč preide na (nekdanje) družbenike kot izplačilo lastniškega deleža. Če premoženje izbrisane družbe vključuje tudi terjatve do njenih družbenikov, pa te nato (v ustreznem deležu) prenehajo s konfuzijo, saj pride do združitve upnika in dolžnika v isti osebi. Drugačna razlaga (da prostovoljni izbris pomeni dejanski odpust dolga družbeniku) bi pomenila negacijo te zakonske ureditve in ustvarjanje fikcije, ki v veljavnem pravu nima podlage.
  • 69.
    VSRS Sklep II DoR 21/2026
    1.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00092835
    ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367č.
    dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laični predlog - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - laična vloga - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Predlog za revizijo je edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagateljica poslala svojo vlogo. To je tako treba obravnavati po pravilih o revizijskem postopku, saj drugega procesnega okvira ni. Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagateljica je vlogo vložila sama, pri tem pa ni izkazala (niti navedla), da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
  • 70.
    VSRS Sklep I R 42/2026
    1.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00092836
    ZPP člen 22.
    spor o krajevni pristojnosti - izključna krajevna pristojnost - obstoj ugovora krajevne pristojnosti - odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti - časovne meje - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) - hitrost postopka
    Temeljno izhodišče instituta krajevne pristojnosti je, da naj se postopek čim manj zapleta. Čas, ki teče, in molk udeležencev v času, sta tu pravotvorna in vodita v ustalitev pristojnosti.

    Če sodišče zamudi fazo postopka, v kateri se še lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, tedaj tega pooblastila več nima. S tem, ko vroči tožbo toženki, je tako storjen pomemben korak k ustalitvi krajevne pristojnosti. Ustalitev krajevne pristojnosti sanira nepravočasen odziv sodišča na kršitev pravila o izključni krajevne pristojnosti.
  • 71.
    VSRS Sodba II Ips 62/2025
    1.4.2026
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS00092849
    ZPP člen 378. OZ člen 255. ZD člen 28, 28/4, 30.
    dopuščena revizija - izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - izpodbojna pravna dejanja - zapuščinski postopek - uveljavljanje nujnega deleža - objektivni pogoj izpodbojnosti - pogoji za izpodbijanje - dedovanje - prikrajšanje nujnega deleža - nujni delež - oporočno dedovanje - izvedensko mnenje - določitev cene - zavrnitev revizije - vrednost darila ob zapustnikovi smrti - izvršilni postopek - izvršba - ugotovitev vrednosti darila - ocena vrednosti nepremičnine
    V primeru izpodbijanja neuveljavljanja nujnega dednega deleža, se izračun vrednosti darila, in s tem presoja morebitnega zmanjšanja premoženja dolžnika, opravi na podlagi 28. in 30. člena ZD.
  • 72.
    VSRS Sklep Cp 25/2026
    1.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00092860
    ZPP člen 338, 357a.
    pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - nedovoljeni pritožbeni razlogi - pooblastila pritožbenega sodišča - zavrnitev pritožbe
    Onkraj razlagalnega dvoma je, da je pritožnikov poizkus, kako v ta postopek vpeljati preizkus v luči 338. člena ZPP, procesno zgrešen in v nasprotju s samo sržjo tega pravdnega sredstva. 357.a člen ZPP in postopek, ki ga ureja, ne daje pooblastila Vrhovnemu sodišču, da bi poseglo v vsebinsko presojo pritožbenega sodišča, tudi če pritožnik trdi, da je očitno napačna.
  • 73.
    VSRS Sklep II DoR 394/2025
    1.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00092829
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOKIPOSR člen 2, 2/1-5, 5, 5/1, 17, 17/3.
    dolgovi izbrisane družbe - prevzem dolga na podlagi zakona - sprememba dolžnika - nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - osebno odgovorni družbenik - aktivni družbenik - pasivni družbenik - stranske pravice - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
    Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je določbo tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR treba razlagati tako, da je Republika Slovenija za dolgove družbenikov odgovorna pod istimi pogoji, kot so določeni v prvem odstavku 5. člena (prevzame le dolgove tistih družbenikov, ki izpolnjujejo pogoje, opredeljene v prvem odstavku 5. člena), v povezavi s 5. točko 2. člena?
  • 74.
    VSRS Sklep II DoR 22/2026
    1.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00092384
    ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367č.
    dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - laični predlog - pravniški državni izpit (PDI) - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Predlog za dopustitev revizije je edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagateljica poslala svojo vlogo. To je tako treba obravnavati po pravilih o revizijskem postopku, saj drugega procesnega okvira ni. Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagateljica je vlogo vložila sama, pri tem pa ni izkazala (niti navedla), da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
  • 75.
    VSRS Sklep I Up 73/2026
    31.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00092340
    ZPP člen 343, 343/4. ZUS-1 člen 22, 22/2.
    zavrženje pritožbe - postulacijska sposobnost - laična pritožba - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI)
    Stranka v postopku s pritožbo lahko opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Pogoj obveznega zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu ne velja, če zahtevani pogoj izpolnjuje stranka sama ali njen zakoniti zastopnik.
  • 76.
    VSRS Sodba I Up 65/2026
    31.3.2026
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00092334
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
    mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti - vsebinsko prazna pritožba - ponavljanje tožbenih navedb - zavrnitev pritožbe
    Kot ovira za predajo na podlagi Uredbe Dublin III ne zadošča katerakoli pomanjkljivost v azilnem sistemu odgovorne države članice, saj je relevantna le tista, ki je sistemska in pomeni, da odgovorna država članica ne bo resno obravnavala vložene prošnje za mednarodno zaščito in da bo prosilec v njej izpostavljen življenjskim razmeram v pogojih, ki bi pomenili nevarnost ponižujočega oziroma nečloveškega ravnanja.

    Ravnanja (tj. nezakonito zavračanje in pridržanje na mejnih prehodih) sicer niso v skladu s pravom Unije, vendar pa, če se ne nanašajo na azilni postopek ali pogoje za sprejem, niso ovira za predajo.
  • 77.
    VSRS Sodba I Up 66/2026
    31.3.2026
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00092320
    ZMZ-1 člen 22, 23, 23/1, 27, 28.
    mednarodna zaščita - preganjanje prosilca v izvorni državi - resna škoda - informacije o stanju v izvorni državi - specifične in splošne informacije
    Za priznanje mednarodne zaščite mora pritožnik izkazati preganjanje (27. člen ZMZ-1) ali resno škodo (28. člen ZMZ-1).

    Informacije o izvorni državi se pridobijo in analizirajo le, če so v povezavi z zatrjevanji prosilca, ki izkazujejo preganjanje oziroma utemeljen strah pred preganjanjem v smislu ZMZ-1, torej kadar je podan subjektivni element.
  • 78.
    VSRS Sodba I Up 11/2026
    30.3.2026
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00092563
    ZMZ-1 člen 24, 52, 52/1.
    mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - subjekt preganjanja ali resne škode - nedržavni subjekt preganjanja
    Tveganje, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, mora izhajati iz dejavnikov na strani države ali drugih subjektov, pred katerimi država prosilca noče ali ne more zaščititi.

    Pojem nedržavnih subjektov lahko zajema družinske člane, vendar pa slednji ne morejo biti subjekti preganjanja ali resne škode, če ni mogoče dokazati, da država oziroma politične stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, prosilcu niso sposobne ali nočejo nuditi zaščite pred njimi.
  • 79.
    VSRS Sklep I Ips 27210/2015
    26.3.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00092430
    ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 416, 420, 420/1.
    obnova kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - sprememba pravne opredelitve - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
    Obsojenec svojih izvajanj po vsebini ne usmerja zoper razloge pravnomočnega sklepa o zavrženju zahteve za obnovo postopka, temveč se vsi njegovi očitki nanašajo na kazenski postopek (in v tej zvezi na sodbo Vrhovnega sodišča iz leta 2006), v katerem je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve po prvem odstavku 254. člena tedaj veljavnega Kazenskega zakonika (KZ). Vložnik zatrjuje torej kršitve zakona, določb Ustave RS in konvencijskih pravic, ki naj bi jih sodišče zagrešilo v pravnomočno končanem kazenskem postopku, ne pa kršitev iz prvega odstavka 420. člena ZKP, ki bi jih storili sodišči prve in druge stopnje pri odločanju o njegovi zahtevi za obnovo kazenskega postopka. Njegove trditve se poleg tega tudi po vsebini ne nanašajo na nova dejstva in dokaze v smislu 410. člena ZKP, temveč je v jedru njegove zahteve zatrjevanje kršitve pravice do poštenega sojenja in v tem okviru kršitve pravice do obrambe, kar sploh ne more biti predmet obnove kazenskega postopka. Takšna zahteva ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 420. člena ZKP, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
  • 80.
    VSRS Sodba I Ips 7605/2019
    26.3.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00092234
    ZKP člen 242.
    kaznivo dejanje velike tatvine - prepoznava - predlog za postavitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
    Za prepoznavanje obrazov in telesnih značilnosti lahko zadostuje splošna človeška sposobnost opazovanja in zaznavanja. V obravnavanem primeru izvedenstvo ni bilo potrebno, saj so bili posnetki in fotografije jasni in kakovostni do te mere, da je bil obsojenčev obraz na njih jasno razviden in prepoznaven, sodišče pa je zaznalo podobnost telesnih značilnosti osebe na posnetkih s telesnimi značilnostmi obsojenca in na tej podlagi zaključilo, da je prepoznalo obsojenca kot osebo na posnetku in fotografijah.
  • <<
  • <
  • 4
  • od 50
  • >
  • >>