Sklep o stroških, sklep o popravi stroškovne odločitve in sklep, s katerim je odločeno o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ne spadajo med sklepe, opredeljene v prvem odstavku 384. člena ZPP, ker ne predstavljajo sklepov, s katerimi bi se postopek glede spora o glavni stvari končal.
Predlog se zavrne.
Zakonski pojem obstoja drugih tehtnih razlogov v sodni praksi največkrat napolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Kadar je sodnik razpravljajočega sodišča stranka postopka, je običajno tak razlog podan. Njegova intenziteta pa nekoliko bledi, ko je stranka postopka zakonec sodnika ali tedaj, ko je sodnik sicer stranka, a ni zaposlen na istem sodišču, namreč na organizacijsko povezanem sodišču. Takšna organizacijska povezanost je običajno podana med okrajnim in okrožnim sodiščem, ki se pogosto nahajata tudi v isti stavbi. Eno izmed meril, ali pristojnost prenesti na drugo sodišče zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti je v sodni praksi tudi velikost sodišča. Kadar je sodišče manjše, je videz nepristranskosti prej omajan, kot če gre za večje sodišče. Okrajno in Okrožno sodišče v Kranju ne spadata med manjši sodišči v državi.
Pritožnik s presojo Upravnega sodišča ne strinja, ne glede dejanskega stanja, ne glede pravne presoje. Vendar pa gre pri tem za golo nasprotovanje tej presoji, ne da bi pritožnik navedel količkaj konkretne razloge zanj. Zgolj to, da izid dokaznega postopka ni tak, za kakršnega se zavzema pritožnik, pač samo zase še ne pomeni, da je Upravno sodišče prekršilo drugi odstavek 20. člena, ZUS-1, kaj drugega pa iz pritožbe ne izhaja. Tudi v tem pogledu je zato pritožba po presoji Vrhovnega sodišča neutemeljena.
Predlog se zavrne.
Zgolj prostorska povezanost sodišč in občasni stiki med sodniki, ki ne presegajo običajne profesionalne kolegialnosti, sama po sebi ne vzbujata dvoma v objektivno nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog ni dovoljen.
V sodni praksi Vrhovnega sodišča je dosledno uveljavljeno stališče, da sodišče druge stopnje (z vidika dopustnosti omejitve pravice do pritožbe) ni pooblaščeno, da v primeru ugotovitve zmotne uporabe materialnega prava prvič samo sprejme svoja (in zato) neizpodbitna stališča (na katera bi nato oprlo svojo odločitev o utemeljenosti zahtevka) glede vprašanja, ki pomeni samostojno pravno celoto, ki ne v dejanskem ne v pravnem pogledu ni bilo predmet presoje sodišča prve stopnje. Prav za takšen primer gre v obravnavani zadevi, ko sodišče prve stopnje v posledici drugačne materialnopravne presoje zahtevka, ki jo je sprejelo, ni ugotavljalo pravno relevantnih dejstev glede ugovora oderuške pogodbe.
Stranka postopka je nekdanja sodnica pristojnega sodišča, ki sedaj opravlja funkcijo višje sodnice na civilnem oddelku, ki odloča tudi o pritožbah zoper odločbe pristojnega sodišča. Še posebej zato, ker so sodniki tega sodišča bili prej in so tudi še sedaj z njo v medsebojnih delovnih oziroma zunajslužbenih stikih, bi to dejstvo lahko pomenilo dvom o nepristranskosti vseh sodnikov.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Dejstvo, da je stranka zaposlena na sodišču v konkretni zadevi, kjer sodišče že obravnava spor zaradi motenja posesti, ne utemeljuje predloga za prenos pristojnosti.
Predlog se zavrne.
Vodja oddelka sodišča, ki ni obenem tudi razpravljajoči sodnik v zadevi, ni legitimiran za vložitev predloga za prenos pristojnosti.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.