Oškodovanka je imela v levi roki ključe avtomobila, s katerim se je hotela odpeljati. Obdolženec, ki ji je hotel to preprečiti, jo je zagrabil za levo roko in jo močno stisnil. Če je obdolženec pri tem vedel, da ima oškodovanka v omenjeni roki ključe, se je moral zavedati, da z močnim stiskom roke oškodovanki povzroči telesno poškodbo, in je tedaj na to pristal.
odločitev brez naroka - novo dejstvo v pritožbenem postopku
Določilo 1. odstavka 496.a člena ZPP, da se lahko v postopku v gospodarskih sporih v pritožbi navedejo nova dejstva in predlagajo novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave, ne velja, če je sodišče odločilo o sporu brez razpisa naroka po 496. členu ZPP.
ZKP člen 241, 322, 322/4, 336, 336/2, 241, 322, 322/4, 336, 336/2. KZS člen 251, 251/3, 251/3-1, 251, 251/3, 251/3-1.
zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo
Sodišče prve stopnje je iz utemeljenih razlogov zavrnilo predlog obrambe, da se odredi še tretji izvedenec medicinske stroke, potem ko sta dva izvedenca te stroke - vendar različnih specialnosti - že podala vsak svoje mnenje (šlo je za to, da je obdolženec zatrjeval nastopitev slabosti med vožnjo, zaradi česar naj bi zapeljal na levo stran ceste, slabost pa je najprej pripisoval Burgerjevi bolezni, potem ko je prvi izvedenec to izključil, jo je pripisoval obolenju srca in ko je drugi izvedenec tudi to izključil, je prišel na dan s trditvijo, da je do slabosti očitno prišlo zaradi okvare možganskih funkcij kot posledice pretresa možgan). V nasprotnem primeru bi se taki predlogi obrambe za postavitev vedno novega izvedenca lahko vrstili v nedogled.
Klet kot pomožni prostor stanovanja, je lahko predmet sporazuma strank, po katerem ISP kupi stanovanje brez kleti, ki ostane lastniku zaradi preureditve v poslovni prostor. Tak sporazum strank o kleti ni ničen.
Če sta država, v kateri ima sedež tožnik, in država, v kateri ima sedež toženec, podpisali konvencijo, ki oprošča tožnika plačila tožniške varščine, sodišče ni dolžno preverjati, ali je podana tudi dejanska vzajemnost.
ZKP člen 328, 328. KZS člen 166, 166/1, 166/1-3, 166, 166/1, 166/1-3.
dolžnost pričanja - dokaz s pričami
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pri oceni izpovedb ene od zaslišanih prič upoštevalo tisto, kar je priča izpovedala v preiskavi (na glavni obravnavi je namreč ta priča izjavila, da ne ve ničesar oziroma da se ne spominja ničesar, pri čemer se je sklicevala na pozabljivost).
zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - pravdna stranka
Sodišče prve stopnje je tožniku vrnilo v popravo tožbo, v kateri nista določena tožeča stranka in vrednost spora. Ker je tožnik naknadno navedel samo vrednost spora in posredoval zemljiškoknjižne podatke, v katerih je kot lastnica vpisana mrtva oseba, ki ne more biti pravdna stranka, sodišče zadeve ni moglo obravnavati, zato je tožbo utemeljeno zavrglo.