ZST člen 4, 7, 7/5, 29, 30, 32, 32.a, 34.ZUS-1 člen 76, 82.
sodne takse – kazenska taksa
Taksni zavezanec ni plačal takse za sodbo in predlog za obnovo postopka po nalogu oziroma opominu v 15-dnevnem roku, zato je sodišče pravilno odločilo, da mora poleg neplačane takse za sodbo in predlog za obnovo postopka plačati še 50% pribitka kot kazensko takso in naročilo banki, da s transakcijskega računa taksnega zavezanca prenese dolžni znesek na vplačilni račun sodnih taks.
Ker je v obravnavani zadevi tožnik vložil revizijo zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti, saj po zakonu ni predvidena, je takšna revizija glede na določbo 3. odstavka 83. člena ZUS-1 nedovoljena.
Varščina je nadomestni ukrep za pripor iz pripornega razloga begosumnosti, o katerem sodišče odloča, če je varščina ponujena, saj lahko le na tak način presodi, ali varščina ustreza konkretnim okoliščinam obravnavanega primera.
ZUS člen 23, 50, 50/2.ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 163/3, 163/7.
upravni spor – stroški postopka – odločanje na nejavni seji
Stranka v upravnem sporu mora, ob upoštevanju, da odločanje sodišča prve stopnje na nejavni seji ni odločanje brez poprejšnjega obravnavanja iz 3. odstavka 163. člena ZPP, zahtevati povrnitev stroškov postopka v odgovoru na tožbo oziroma v drugi vlogi in te stroške določno opredeliti v smislu 2. odstavka 163. člena ZPP.
molk organa druge stopnje – procesne predpostavke za vložitev tožbe
Niti z ZSS niti z ZSPJS ali s kakšnim drugim posebnim predpisom ni določen krajši rok za izdajo odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo Sodnega sveta o umestitvi sodnikove plače v plačilne razrede. Zato za odločitev o pritožbi velja splošni dvomesečni rok, ki v obravnavani zadevi še ni potekel. Tako ni bilo pogojev za začetek in vodenje postopka, zato tudi ne za predlagano prekinitev postopka, saj niso bili podani pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa.
denacionalizacija – vračilo premoženja podržavljenega podjetja – bančne vloge fizičnih oseb kot aktiva podjetja
Glede na ugotovljeno dejansko stanje vrednost podržavljenih podjetij z navedenim zmanjšanjem ni ugotovljena v nasprotju z določbami 5. odstavka 44. člena ZDen, saj se je vrednost premoženja, kot izhaja iz listin v predloženih spisih, ugotavljala na podlagi aktov o podržavljenju.
Tožeča stranka je v predlogu za obnovo postopka uveljavljala obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1. Iz tega razloga se obnova dovoli le, če je sodišče v postopku, katerega obnova se zahteva, samo ugotavljalo dejansko stanje.
Taksna zavezanka ni plačala takse za tožbo po opominu. Taksna obveznost za tožbo nastane z vložitvijo tožbe in takrat bi tožnica morala takso tudi plačati, da bi se izognila taksi za opomin.
ZUS člen 60, 60/3, 67, 67/2.ZUS-1 člen 73. ZUP 251, 251/3.
dopolnitev dokaznega postopka – vezanost na pravno mnenje sodišča – vrnitev v ponovno odločanje organu prve stopnje
Odstop zadeve v reševanje prvostopnemu organu je v skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP in je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da bo organ prve stopnje hitreje in bolj ekonomično odpravil ugotovljene pomanjkljivosti v postopku. Zatrjevanih bistvenih kršitev postopka v upravnem sporu sodišče prve stopnje ni storilo, saj je s tem, ko se je sklicevalo na razloge, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, upoštevalo določbo 2. odstavka 67. člena ZUS in mu zato pravilnih razlogov za odločitev ni bilo potrebno ponavljati.
Tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi. Zato pavšalno sklicevanje na vrednost zaplenjenega premoženja v denacionalizacijskem postopku, ki ni predmet presoje v tem upravnem sporu, in pavšalno sklicevanje na zelo hude posledice za stranko, kar vse ni ne obrazloženo in ne izkazano, ne pomeni izkazanosti razlogov iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je s tožbo v tem upravnem sporu izpodbijana procesna odločitev, je po presoji revizijskega sodišča sodišče prve stopnje kot procesno pomembne okoliščine pri presoji zakonitosti upravnega akta pravilno štelo tiste, ki se nanašajo na uveljavljani ničnostni razlog.
bolniška odsotnost - nadomestilo - sodni izvedenec - bistvena kršitev določb postopka - sodelovanje tožeče stranke v postopku
Tožniku je bila zagotovljena možnost obravnavanja pred sodiščem v celotnem postopku in še posebej pri izvedbi vseh dokazov, ki so bili podlaga za odločitev sodišča. Kot je že sam navedel, se je izvedenka z njim "srečala" na glavnih obravnavah. Torej je imel vso možnost, da se izjavi o njenih ugotovitvah, ji postavlja vprašanja in da se razčistijo morebitna neskladja. Iz spisa pa je razvidno tudi, da je bilo izvedensko mnenje tožniku (po pooblaščencu) vročeno, da je na mnenje dal pisne pripombe, da so bile tožniku naknadno vročene tudi računske priloge k izvedenskemu mnenju in da je bila izvedenka neposredno zaslišana na obravnavi v prisotnosti tožnika.
goljufija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kršitev izven delovnega časa - prepoved škodljivega ravnanja - rok za odpoved
Dolžnosti in delovne obveznosti, ki jih mora izpolnjevati delavec in opustitev katerih povzroči kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, so vezane predvsem, ne pa izključno, na delovni proces (delo v organiziranem delovnem procesu delodajalca) in povezane z naravo dela delavca.
V vsakem konkretnem primeru posebej je treba presoditi, ali prepoved škodljivega ravnanja velja tudi za dejavnosti delavca v času izven delovnega razmerja in izven prostorov delodajalca, torej v sferi delavčeve zasebnosti. Zato je ZDR v 35. členu določil, da se je delavec dolžan vzdržati vseh moralno ali materialno škodljivih ravnanj za delodajalca, vendar je to prepoved povezal z naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu.
Ker je ZRPJZ določal, da del plače za delovno uspešnost pripada zaposlenemu, ki bistveno presega pričakovane delovne rezultate ali je nadpovprečno delovno obremenjen, ni mogoče upoštevati določb kolektivne pogodbe zavoda o znižanju osnovne plače zaradi nedoseganja predvidene delovne uspešnosti, saj znižanje osnovne plače iz tega razloga v ZRPJZ ni bilo predvideno.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlog
V pritožbi, vloženi na podlagi 2. odstavka 30. člena ZDSS-1, stranka ne more uspešno napadati materialnopravnih izhodišč, ki jih je v izpodbijanem sklepu zavzelo sodišče druge stopnje, prav tako pa se ob obravnavi pritožbe Vrhovno sodišče do teh izhodišč ne more vsebinsko opredeljevati.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – odstop od sodne prakse - razporeditev – sistematizacija delovnih mest
Ker so pravna stališča v citirani sodbi Vrhovnega sodišča in v obravnavani sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča podobna (seveda ob upoštevanju specifično različnega dejanskega stanja v obeh primerih), ni podan pritožbeni razlog odstopa od sodne prakse.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - krivda
Tožnikove krivde za očitano dejanje ni mogoče ugotoviti. Vprašljiva je že seznanitev tožnika z njegovimi delovnimi obveznostmi, poleg tega pa v postopku ni bilo potrjeno, da svojih delovnih nalog ne bi opravljal v skladu s standardi stroke.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - odškodnina - 118. člen ZDR
Pritožnica bi morala navesti oziroma se sklicevati na konkretne odločbe sodišč, s katerimi bi dokazovala svoje trditve o neenotni sodni praksi glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev. Odločbe, ki jih navaja pritožnica, pa se ne nanašajo na isto pravno vprašanje.
ZDR člen 6, 81, 81/4, 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije (1996) člen 19.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Ob ugotovitvah, da je na tožničinem delovnem mestu delalo večje število delavcev in da je prenehala potreba po delu le manjšega števila teh, je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni upoštevalo, da tožena stranka ni opravila izbire tožnice na podlagi določb kolektivne pogodbe dejavnosti.