dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta v sporu o obstoju najemnega razmerja - spor zaradi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve poslovnega prostora
V sporih o obstoju najemnega razmerja se kot vrednost spornega predmeta vzame enoletna najemnina, razen če gre za najemno razmerje, sklenjeno za krajši čas.
Navedbe, da bi bilo od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnih pravnih vprašanjih, ne predstavljajo utemeljenega pritožbenega razloga zoper sklep o nedopustitvi revizije.
V individualnem delovnem sporu vrednost predmeta spora ni bila ugotovljena, sodišče druge stopnje pa zoper pravnomočno sodbo revizije ni dopustilo, zato tožnikova revizija ni dovoljena.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo, št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006, razveljavilo 1060. člen Obligacijskega zakonika (OZ), kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 1.1.2002, uporablja 277. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), čeprav so že dosegle ali presegle glavnico. Zato je Vrhovno sodišče sodbi sodišč nižje stopnje in sklep o izvršbi v obrestnem delu zahtevka spremenilo tako, da zamudne obresti nehajo teči v delu, v katerem po dnevu zaključka glavne obravnave pred sodišče prve stopnje presegajo glavnico.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker vrednost spornega predmeta, ki je enaka vrednosti glavnice, ne presega mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija tožene stranke ni dovoljena.
pravice iz naslova invalidnosti - delo s skrajšanim delovnim časom - starostna meja
Kdaj je pri tožniku nastala invalidnost je dejansko, in ne pravno vprašanje.
Tožnik ne more pridobiti pravice do dela s skrajšanim delovnim časom. Njegova invalidnost namreč ni nastala pred 15.9.2000, ko je dopolnil starost 63 let, kar je v skladu s 95. členom (v povezavi z 39. členom) ZPIZ92 starostna meja za pridobitev pravice do dela s skrajšanim delovnim časom.
zavarovalna pogodba – zavarovanje jadrnice – izključitev odgovornosti - sposobnost za plovbo – skrbnost - angleško pravo
Revizijsko sodišče ni soglašalo s stališčem pritožbenega sodišča, da naj bi bilo zavarovanje izključeno po 39. členu Marine Insurance Act (Warranty of seaworthiness of ship) zato, ker jadrnica v trenutku nastanka škode ni bila sposobna za plovbo. Z navedeno določbo zakona predvsem ni predpisano, da mora biti ladja ves čas zavarovanja sposobna za plovbo. Za primer zavarovanja za določeno plovbo (voyage policy), v obravnavanem primeru za določeno regato, namreč predpisuje, da je v taki polici vključeno zagotovilo (jamstvo, warranty) zavarovanca da bo ladja na začetku poti sposobna za plovbo. Tega, da zavarovana jadrnica na začetku regate ne bi bila sposobna za plovbo, pa sploh nihče ni zatrjeval.
zakupna pogodba – odpovedni rok – poslovna odškodninska odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – škoda – pravna in dejanska vprašanja
Predpostavke odškodninske odgovornosti (tudi vzročna zveza in škoda) so pravna dejstva, vendar pa so okoliščine, ki se nanašajo na vzročno zvezo in škodo, dejansko stanje. Sodbi sodišč nižje stopnje o teh (odločilnih) dejstvih, na katerih temeljita njuna zaključka, nimata razlogov, zaradi česar njunih materialnopravnih zaključkov ni mogoče preizkusiti (materialnopravna presoja sodišča namreč temelji na dejanskih okoliščinah, ugotovljenih v konkretni zadevi), kar predstavlja absolutno bistveno postopkovno kršitev.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - plačilo razlike v plači - dokaz z izvedencem
Iz dejanskih ugotovitev o tem, kakšno plačo bi tožnica prejemala pri toženi stranki (čemur tožena stranka ne ugovarja) in na drugi strani o tem, kakšno plačo je v istem obdobju prejemala pri drugem delodajalcu, je sodišče lahko ugotovilo morebitno razliko v škodo tožnice. Za tako ugotovitev ni bilo potrebno postavljati sodnega izvedenca.
Za odločitev o pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji je pomembno najprej ugotoviti, katero je tisto pravno vprašanje, ki je (bilo) za odločitev bistveno. Samo odstopanje od sodne prakse oziroma neenotna sodna praksa o tem pravnem vprašanju je lahko utemeljen pritožbeni razlog po 32. členu ZDSS-1.
kolektivni delovni spor – sodna poravnava - delna ničnost – pravna korist – zavrženje tožbe
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zaradi tega, ker ni podana pravna korist za vložitev tožbe, predstavlja procesno odločitev. Takšno odločitev je v revizijskem postopku mogoče izpodbijati iz procesnih razlogov (zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka) in ne zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
S poravnavo v kolektivnem delovnem sporu ni bilo odločeno o pravici tožnika nad zneskom, do katerega je na podlagi poravnave upravičen. Zato ni dokazal pravne koristi za vložitev tožbe v tem individualnem delovnem sporu (na ugotovitev ničnosti sodne poravnave) in se tudi neutemeljeno sklicuje na kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena URS.
Za odločitev o pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji je pomembno najprej ugotoviti, katero je tisto pravno vprašanje, ki je (bilo) za odločitev bistveno. Samo odstopanje od sodne prakse oziroma neenotna sodna praksa o tem pravnem vprašanju je lahko utemeljen pritožbeni razlog po 32. členu ZDSS-1.
sklenitev pogodbe o zaposlitvi – dejansko opravljanje dela - izplačilo plače
Čeprav je ZDR/90 v 12. členu določal, da delavec ne more začeti delati v organizaciji oziroma pri delodajalcu, če ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, je bilo delovno razmerje veljavno sklenjeno, če je obstajalo soglasje volj in če se je delo dejansko opravljalo.
Pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije ni mogoče ugoditi, saj ne navaja, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse, neenotnost v praksi sodišča druge stopnje pa zatrjuje samo formalno in je vsebinsko ne opredeli.
kolektivni delovni spor – zakonitost stavke – udeleženec v sporu o zakonitosti stavke – stavkovni odbor
Tisti, ki stavko napove in organizira, je odgovoren za njeno zakonitost.
Stavkovni odbor je v ZStk opredeljen le kot operativni organ organizatorja stavke v času, ko stavka traja. Glede na določbe 48. člena ZDSS-1 ni predvideno, da bi lahko sodeloval v sporu o zakonitosti stavke kot udeleženec, zoper katerega bi bil naperjen predlog za ugotovitev nezakonitosti stavke.
ZTPDR člen 23, 59, 59/2, 60, 60/3, 65, 65/1. Kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo (1998) člen 38, 42. SKPgd člen 25, 26.URS člen 154.
disciplinski postopek - sestava disciplinskih organov - veljavnost splošnega akta delodajalca
Določitev pristojnosti, oblikovanje in sestava disciplinskih organov je v glavnem prepuščena ureditvi v splošnem aktu delodajalca, zaradi česar je pomembno, da delodajalec takšen akt sploh veljavno sprejme in uveljavi. Pri preizkusu formalne zakonitosti izpodbijanih odločb se zato ni mogoče sklicevati le na temeljna načela disciplinskega postopka, ki so določena v zakonu, temveč je potrebno upoštevati tudi konkretno ureditev v splošnih aktih delodajalca.
Določbe neobjavljenega in zaradi tega neveljavnega pravilnika delodajalca ne morejo predstavljati veljavne pravne podlage za urejanje pravic iz delovnega razmerja.
Prvostopenjsko sodišče je tožečo stranko pozvalo na dopolnitev tožbe in ji določilo rok za odpravo pomanjkljivosti, ni pa je opozorilo, da bo v nasprotnem primeru njeno tožbo zavrglo, zaradi česar je, s tem, ko je po izteku roka za odpravo pomanjkljivosti s sklepom tožbo zavrglo, bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, navedena kršitev pa je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
kršitev pravic osebnosti – objektivna odgovornost države – imisije – hrup – onesnaženost zraka – vibracije zaradi tovornega prometa – pravica do zdravega življenjskega okolja – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – načelo individualizacije odškodnine – dovoljenost revizije – sosporništvo – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Okoliščini, da je hiša tožnikov od osi Tišinske ceste, po kateri je do leta 1991 do marca 2000 potekal prekomerni promet, ki je povzročal onesnaženost zraka, hrup in tresljaje, ki so presegali normalne meje, oddaljena 25 metrov in da pred njo stoji še ena hiša, ki v veliki meri zadržuje hrup, sta bili pravilno ovrednoteni, ustrezno pa je bil upoštevan tudi čas, ki ga je vsak izmed tožnikov preživel v okolju s povečanimi imisijami.