Zavrnitev dokaznega predloga z utemeljitvijo, da bi bilo nadaljnje izvajanje dokazov odveč, ker je dejstvo dokazano z izvedenimi dokazi, ne predstavlja kršitve obsojenkine pravice obrambe.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - drugi kazenski postopki - hišna preiskava
Sklepa o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ni mogoče utemeljiti s podatkom o sumu storitve kaznivega dejanja, ki je še v fazi policijske preiskave oziroma ko sodišče o uvedbi kazenskega postopka sploh še ni odločilo.
Ker je sodišče oškodovanca, ki prebiva v tujini in je tuj državljan, pravilno vabilo, pa se je opravičil, in ker so se stranke izrecno strinjale z branjem zapisnika o njegovem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, se je sodišče utemeljeno poslužilo izjeme po 1. točki 1. odstavka 340. člena ZKP in zapisnik prebralo.
Škodno ravnanje, storjeno v obrambi, ni protipravno, če silobran ni prekoračen (161. člen ZOR) in prekoračitve silobrana v konkretnem primeru ni bilo: B. B. je po sekirici posegel potem, ko je bil že napaden, njegovi udarci so bili šibki in obrambni, poškodbe A. A. niso bile hujše od tistih, ki jih je imenovani (skupaj s sinom) povzročil njemu in s sekiro ni udarjal še potem, ko sta P. z napadom zoper njega že prenehala.
Ker gre za deljive obveznosti (drugi odstavek 412. člena ZOR), predstavlja vrednost spornega predmeta za vsako od toženih strank polovico zneska, torej za prvega toženca le 750.000 SIT (3.129,69 EUR). Ta znesek pa ne dosega v določbi drugega odstavka 367. člena ZPP določene mejne vrednosti, ki še dovoljuje obravnavanje revizije.
dovoljenost revizije – ni navedenih pogojev - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije je na strani revidenta. Če ta pogojev ne zatrjuje in jih ne dokaže, Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrže.
denacionalizacija - revizija - dovoljenost – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme
Pogoj po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1¸ ki se nanaša na odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ni podan. Glede oprave glavne obravnave pred upravnim sodiščem in uporabe 1. odstavka 51. člena ZUS-1 obstaja obsežna in ustaljena sodna praksa vrhovnega sodišča (glej zadeve: I Up 772/2007, I Up 143/2007, I Up 1121/2003, I Up 467/2007, I Up 196/2002 in I Up 887/2005). Sicer pa revidentka v tožbi opravo glavne obravnave ni predlagala. Vprašanje, ali se upošteva stanje nepremičnin v času vračanja, se nanaša na vprašanje, povezano z ugotavljanjem dejanskega stanja, ki pa ni predmet revizijskega postopka. Revizijsko sodišče o tem vprašanju, tudi če bi revizijo dopustilo, ne bi odločalo. Za podlago bi namreč vzelo dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku (glej sodno prakso: I Up 821/2003, I Up 363/2005 in I Up 372/2005). V zvezi z vprašanjem, ali se lahko opravi ogled nepremičnin brez stranke, se je treba opreti na ustaljeno sodno prakso, da v reviziji sodišče ne preverja pravilnosti upravnega postopka (glej zadeve: I Up 520/99, X Ips 1046/2006, X Ips 1233/2004 in X Ips 1098/2006).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS0010813
ZVPot člen 23, 24, 25, 25/2 ZOR člen 17, 103, 105, 307, 307/1.ZPP člen 185, 185/2.
privolitev stranke v spremembo tožbe – prodaja nepremičnine – cena stanovanja – varstvo potrošnikov – prodaja blaga pod enakimi pogoji – vrnitev dela kupnine – obstoj ničnosti – odškodninski zahtevek
Nična je pogodba že od samega začetka, tožnica pa ob istočasnem vztrajanju pri veljavnosti pogodbe (sicer pod drugačnimi pogoji) z zatrjevanjem ničnosti pogodbenih pogojev po 23. in 24. členu ZVPot uveljavlja naknadno ničnost, do katere naj bi prišlo (šele) potem, ko je prodajalec sklenil druge pogodbe za podajo stanovanj po za kupca ugodnejši ceni. Tudi ni mogoče govoriti o kakšni delni ničnosti, saj je ta omejena na primere, ko gre za ničnost nebistvenih, postranskih pogodbenih klavzul (105. člen ZOR), kar pa cena v prodajni pogodbi ni.
Dejanske trditve tožnice v postopku pred sodiščem prve stopnje v smeri znižanja kupnine oziroma njene delne vrnitve, ker jo je plačala že v celoti, niso dajale podlage za presojo utemeljenosti uveljavljanega tožbenega zahtevka na odškodninski podlagi. Čeprav bi se lahko določene trditve nanašale na nedopustno škodno ravnanje tožene stranke pri sklepanju pogodbe, tožnica ni zahtevala povrnitve škode, pač pa zaradi prilagoditve pogodbe pogojem, kot so jih imeli drugi kupci podobnih stanovanj v objektu, vrnitev dela kupnine.
ZIZ člen 9, 9/5, 24, 24/3, 24/4, 64, 64/1, 65, 65/3. ZIP člen 144, 144/1, 144/2, 144/3.ZZK člen 5, 5/3, 34/2, 68, 68/2, 68/2-3.ZPP člen 182, 182/3, 192, 192/1, 274, 274/2, 380, 380/1, 384, 384/4.
ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - solidarni dolžniki - učinkovanje zaznambe izvršbe - pridobitev zastavne pravice
Okoliščina, da je tožnica materialnopravno gledano postala solidarna dolžnica terjatve, uveljavljane v obravnavanem izvršilnem postopku, tej ne odvzema položaja tretje v tem izvršilnem postopku. Tudi solidarni dolžnik, proti kateremu upnik (še) ni predlagal izvršbe, lahko v izvršilnem postopku, ki se vodi proti drugemu solidarnemu dolžniku, vloži ugovor tretjega, če verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (1. odstavek 64. člena ZIZ). Pod pogoji iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ lahko vloži tudi tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Za določitev trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe na nepremičnini, je pomemben le trenutek, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi. Zato zaznamba izvršbe ne more učinkovati pred izdajo sklepa o izvršbi.
prosta presoja dokazov – zavrnitev dokaznega predloga obrambe - kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po načelu proste presoje dokazov sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Pri tem ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba.
Če je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja, mora organ tržne inšpekcije to dejanje začasno prepovedati. Kasnejši umik tožbe oziroma ovadbe ni relevanten.
Sodba mora, da jo je mogoče preizkusiti v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vsebovati razloge o tistih odločilnih dejstvih, na katere stranke opirajo svoje zahtevke. Vročanje ni tako dejstvo. Vročanje je namreč procesno dejanje sodišča, katerega namen je, da se stranka seznanja s postopkom, procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, ter obenem, da se stranki zagotavlja pravica do izjave. Zato (vsaj dokler vročitvi nobena stranka ne oporeka) zadošča, da sodišče ugotovi, da je bilo pisanje pravilno vročeno in posebna obrazložitev tega ni potrebna.
Po četrtem odstavku 142. člena ZPP je mogoče tudi prvo obvestilo o poskusu vročitve pustiti naslovniku v poštnem predalčniku, če vročitev obvestila ni mogoča po tretjem odstavku 142. člena ZPP; to pa ni mogoča tudi tedaj, ko vročevalec ne najde odraslega člana naslovnikovega gospodinjstva ali hišnika oziroma soseda, ki bi privolila v sprejem pisanja – tedaj namreč vročevalec ne more prejeti informacije o tem, kdaj je naslovnik dosegljiv, da sprejme pisanje.
dovoljenost revizije – revizija, ki jo vloži stranka sama – državni pravniški izpit – zavrženje revizije
Ker je za vložitev revizije predpisano obvezno odvetniško zastopanje, tožeča stranka pa je revizijo vložila sama, pri čemer ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, jo je moralo revizijsko sodišče zavreči.
denacionalizacija – zaplemba – izvzem iz zaplembe – status zemljišča ob podržavljenju – vrednotenje zemljišč
Predmet denacionalizacije je lahko samo premoženje, ki je na način, določen v Zakonu o denacionalizaciji prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino (8. člen ZDen). Zato ne more biti predmet denacionalizacije premoženje, ki je bilo na podlagi 6. člena Zakona o konfiskaciji premoženja in o izvrševanju konfiskacije izvzeto iz zaplembe.
ZMZ člen 51, 51/1-2, 55, 55/1-15, 119.ZUS-1 člen 40, 40/3, 76.
azil – omejitev gibanja – odločanje po prostem preudarku – sum zavajanja in zlorabe postopka – v drugi državi vložena prošnja za azil
Prosilcu za mednarodno zaščito se gibanje začasno omeji, med drugim tudi, če obstaja sum, da zavaja oziroma zlorablja postopek, kar je podano tudi, če je prosilec prikril, da je že prej vložil prošnjo v drugi državi.
kreditna pogodba – višina dolga – trditveno in dokazno breme
Vprašanje dokazanosti višine dolga je dejanske narave. V tej zadevi ne gre niti za neprerekane niti za nesporne trditve o vseh parametrih, ki bi morali biti zatrjevani in dokazani, da bi sodišče sploh imelo možnost preveriti pravilnost tožničinega izračuna. Poleg samih trditev o dogovorjenem načinu izračunavanja obresti, določanju in spreminjanju anuitet itd., ki jih tožnica prvič uveljavlja šele v reviziji, manjkajo podatki o izvršenih plačilih za sedem mesecev v letu 1991.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - ovadba zoper uslužbenca pristojnega višjega sodišča - dvom v nepristranskost sodišča
V obravnavanem primeru vidi tožeča stranka obstoj tehtnih razlogov, ki bi lahko narekovali prenos pristojnosti, v dejstvu, da je ovadila tudi neznanega uslužbenca pritožbenega sodišča v A., ki naj bi iz pravdnega spisa odstranil pomembno listino. Razen navedenega tožnik ne navaja drugih okoliščin. V tem primeru vložena ovadba zaradi pomanjkanja obrazložitve delegacijskega predloga sama po sebi še ne pomeni razloga, ki bi mogel utemeljevati odločitev o dodelitvi pritožbene zadeve drugemu pritožbenemu sodišču, ki ni krajevno pristojno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004349
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1.KZ člen 229, 229/2.
razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - oškodovanje upnikov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - obstoj kaznivega dejanja - oškodovanje tujih pravic - namen storilca - objektivni pogoj kaznivosti
Pri kaznivem dejanju oškodovanja tujih pravic je storilčev namen posebej motiviran, saj se zahteva tako imenovani dolus specialis, zato ne zadošča vedenje, da je bilo osebno vozilo v prisilni izvršbi in ni sprejemljivo stališče, da za presojo kaznivega dejanja ni bistveno, zakaj ga je obsojenec odtujil. To kaznivo dejanje ni podano, če se oškodovanec v izvršbi lahko poplača s preostalim storilčevim premoženjem.
Pri grožnji, ki ogroža varnost oškodovanca, gre lahko za grožnjo s konkretnim ogrožanjem življenja ali telesa npr. z dvignjenim nevarnim orodjem ali naperjenim orožjem, lahko pa gre za grožnjo z napadom na življenje ali telo, ki ne pomeni neposrednega ogrožanja in ni časovno opredeljena, to je abstraktno ogrožanje.