Tožnica je uveljavljala tudi zahtevek za povrnitev premoženjske škode, ki se opira na različno dejansko in pravno podlago kot zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode. Dovoljenost revizije je zato treba za vsak zahtevek presojati ločeno in ne po seštevku vrednosti zahtevkov.
Pojem nedopustnega ravnanja ne obsega samo ravnanj, ki so v nasprotju z določenim predpisom ali splošnimi pravili pravnega reda, temveč tudi takšna, ki so v nasprotju z običajnimi normami obnašanja. Tožnica je s svojim ravnanjem (tujega in miroljubnega) pasa izzvala v tolikšni meri, da jo je napadel. Drugi vzrok je enakovreden prvemu vzroku za nastalo škodo (toženca sta opustila dolžno varstvo in nadzorstvo nad psom. V konkretnem primeru (oškodovanka je oseba z nižjimi intelektualnimi sposobnostmi) je standard skrbnosti sicer nekoliko manj strog od skrbnosti, ki se zahteva od povprečno skrbnega človeka, vendar do deljene odgovornosti pride pri vsaki stopnji krivde. Revizijsko sodišče nima pomislekov o ocenjeni soodgovornosti tožnice za nastalo škodo v višini 50 %.
Kot vrednost spornega predmeta, od katere je (med drugim) odvisna pravica do revizije, se vzame samo vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena Zakona o pravdnem postopku).
vodne skupnosti – sklep skupščine vodnih skupnosti – učinki obveznosti – upnikove pravice v primerih kadar je obveznost v storitvi
Vodne skupnosti so bile organizirane po tedanjem Zakonu o vodah kot samoupravne interesne skupnosti za vode. Njihov najvišji organ je bila skupščina. Sklep, iz katerega izvira spor med pravdnima strankama, je skupščina sprejela v okviru programa dejavnosti za leto 1989. Čeprav je sicer verjeti toženi stranki, da bi na podlagi tega sklepa s tožnikom sklenila pogodbo, v kateri bi določno opredelila svojo obveznost, pa vendarle ni mogoče sprejeti njene teze, da sklep pomeni zgolj neko načelno usmeritev in program delovanja na področju vodnega gospodarstva, ki je ne zavezuje. Sklep je skupščina sprejela na podlagi prošnje tožnika, ga uvrstila v program dejavnosti za tekoče leto in o njem tudi obvestila tožnika. Zato sklep ni več le „notranje“ zavezujoč.
zahteva za denacionalizacijo – nepopolna zahteva – poprava zahteve
Prvotna predlagateljičina zahteva za denacionalizacijo, vložena pri upravnem organu, ni bila popolna. Zahteva je bila naknadno dopolnjena in to povsem jasno tudi glede premoženja, ki je predmet denacionalizacije. Če vložnik v določenem roku odpravi pomanjkljivosti, se šteje, da je bila vloga že od samega začetka v redu (drugi odstavek 68. člena ZUP), kar v obravnavanem primeru velja tudi glede premoženja, ki je predmet denacionalizacije: šteje se, da je bilo že od samega začetka jasno navedeno v tistem obsegu, kot je bilo opredeljeno z dopolnitvijo zahteve.
S pritožbenimi navedbami, da ni zmožna plačati sodne takse, tožeča stranka izpodbijanemu sklepu niti ne očita kakšne nepravilnosti ali nezakonitosti. Navedene okoliščine so lahko le razlog za taksno oprostitev, kar pa ni predmet tega postopka.
Tožeča stranka ni imela pravnega interesa za vložitev tožbe, saj si z vloženo tožbo zoper izpodbijano odločbo ni mogla izboljšati svojega pravnega položaja oziroma doseči zase ugodnejšo rešitev.
Tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi.
Glede na to, da je v tem primeru vložila revizijo stranka z interesom sama in v njej niti ne zatrjuje, da bi imela opravljen pravniški državni izpit, niti o tem ne predloži nobenega dokaza, po presoji revizijskega sodišča nima postulacijske sposobnosti za revizijo.
veljavnost ZUS-1 - pritožba, vložena po začetku veljavnosti ZUS- 1 - zavrženje pritožbe
Tožeča stranka je pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča vložila po uveljavitvi novega ZUS-1, zato jo je bilo treba v skladu s prvim odstavkom 107. člena ZUS-1 obravnavati po novem ZUS-1. Prvostopenjsko sodišče je tožečo stranko pozvalo, da se izjavi, ali naj se njegova pritožba obravnava kot revizija ali vztraja pri pritožbi, in jo opozorilo na določbe ZUS-1, ki urejajo pritožbo. Ker tožeča stranka po prejemu navedenega dopisa ni spremenila in dopolnila svoje pritožbe in ni navedla, da jo vlaga kot revizijo, je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom, ob uporabi 73. člena v zvezi s 104. in 107. členom ZUS-1, vloženo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
S pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami, da gre za pomembno pravno vprašanje in da gre za odstop od sodne prakse, ne da bi te trditve konkretiziral, revident ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - zelo hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme
Ker je tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti, bi moral revident zatrjevane razloge tudi utemeljiti in izkazati, česar pa ni storil zato revizije v tem primeru ni mogoče dovoliti.
veljavnost ZUS-1 – pritožba, vložena po začetku veljavnosti ZUS- 1 – zavrženje pritožbe
Tožeča stranka je pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča vložila po uveljavitvi novega ZUS-1, zato jo je bilo treba v skladu s prvim odstavkom 107. člena ZUS-1 obravnavati po novem ZUS-1. Prvostopenjsko sodišče je tožečo stranko pozvalo, da se izjavi, ali naj se njegova pritožba obravnava kot revizija ali vztraja pri pritožbi, in jo opozorilo na določbe ZUS-1, ki urejajo pritožbo. Ker tožeča stranka po prejemu navedenega dopisa ni spremenila in dopolnila svoje pritožbe in ni navedla, da jo vlaga kot revizijo, je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom ob uporabi 73. člena v zvezi s 104. in 107. členom ZUS-1 vloženo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
ZDKG člen 2, 2/1, 4, 4/2. ZST člen 13, 13/2.ZUS-1 člen 85, 85/2.
status zaščitene kmetije - revizija – dovoljeni revizijski razlogi - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Revident revizije ne more utemeljevati z razlogi o zmotni ali nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo, saj je vezano na dejanske ugotovitve, ki jih je sprejelo sodišče prve stopnje (2. odstavek 85. člena ZUS-1).
dopustnost tožbe – navedba akta, ki se izpodbija - izpodbijanje prvostopenjske ali drugostopenjske upravne odločbe
Sodišče prve stopnje je tožnico pravilno opozorilo in jo tudi napotilo, da mora izpodbijati odločbo prvostopnega organa, kar je v skladu z določbo 2. člena ZUS-1. Ker tožnica ni sledila napotilu sodišča in je vztrajala, da je predmet izpodbijanja drugostopna odločba, ta pa ne more biti predmet upravnega spora, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.
ZAzil člen 1, 35, 35/1. Direktiva Sveta EU 2004/83/EC člen 9.
azil - pogoji za azil - uporaba Direktive Sveta EU 2004/83/EC - preganjanje
S potekom roka za implementacijo direktive (če implementacija ni opravljena), postanejo določila direktive neposredno uporabljiva, kolikor je njihova neposredna uporaba možna oziroma ni v škodo strank. Pred potekom roka za implementacijo se 9. člen Direktive (pri opredelitvi pojmov, ki jih ZAzil ne pojasnjuje) uporablja kot interprecatijsko pomoč.