ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (2001) člen 18.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev
ZDR/02 v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev sicer ne zahteva posebnih kriterijev za izbiro delavcev, ki se jim v primeru zmanjšanja števila delavcev na delovnem mestu odpove pogodba o zaposlitvi, vendar istočasno ni razveljavil obstoječe avtonomne ureditve v kolektivnih pogodbah. Prav tako ZDR/02 ne preprečuje možnosti novega kolektivnega dogovarjanja o določitvi primerljivih delavcev in kriterijev za primerjavo tudi v primeru odpovedi manjšemu številu delavcev iz poslovnega razloga.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - bistveno pravno vprašanje
V pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji je treba navesti konkretne odločbe sodišč, s katerimi se dokazuje trditev o neenotni sodni praksi glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev. Odločba, ki jo navaja tožnica, pa se ne nanaša na isto pravno vprašanje kot v obravnavani zadevi.
ZIN člen 12, 41.ZVet člen 132.ZVet-1 člen 82. Zakon o zdravstvenem varstvu živali (1985) člen 96. Pravilnik o strokovnem izpitu za inšpektorja (2004) člen 3, 29.
veterinarski inšpektor – strokovni izpit za inšpektorja
Pred uveljavitvijo ZIN je bil strokovni izpit za opravljanje nalog veterinarskega inšpektorja sicer zahtevan, vendar ga zaradi pomanjkanja ureditve v podzakonskih aktih ni bilo mogoče opravljati.
Tožeči stranki, ki strokovnega izpita za inšpektorja še ni opravila, je bila s sklepom tožene stranke utemeljeno naložena izvršitev te dolžnosti in sicer v roku enega leta po tem, ko bodo za to izpolnjeni pogoji. V trenutku izdaje sklepa namreč o opravljanju posebnega dela izpita na področju veterine ministrstvo še ni izdalo akta iz 3. člena Pravilnika o strokovnem izpitu za inšpektorja.
prenehanje delovnega razmerja - vročitev sklepa - rok za ugovor - uveljavljanje sodnega varstva
S seznanitvijo delavca s sklepom o prenehanju delovnega razmerja je bila vročitev dejansko opravljena. Odklonitev podpisa na potrdilu o vročitvi ter kasnejša vrnitev sklepa vročevalcu ni vplivala na začetek teka roka za ugovor.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 27, 27/4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu
Dejstvo, da potreba po delu, ki ga je opravljal tožnik, ni prenehala, samo po sebi še ne utemeljuje presoje, da ni obstajal poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec se lahko odloči tudi za drugačno organizacijo oziroma način dela tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene ali jih celo odda zunanjim izvajalcem, kar ima za posledico lahko tudi ukinitev prej samostojnega delovnega mesta ali zmanjšanje števila delavcev, zaposlenih na tem delovnem mestu.
odškodnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Zakonska opredelitev poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne izključuje primerov, ko se neko delo ali delovne naloge še vedno opravljajo, vendar ne več na nekem samostojnem delovnem mestu in po enem delavcu. Delodajalec se lahko odloči tudi za drugačno organizacijo oziroma način dela tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene ali jih celo odda zunanjim izvajalcem, kar ima za posledico lahko tudi ukinitev prej samostojnega delovnega mesta.
Če sodišče odloči o razvezi pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR, mora odločiti tudi o odškodnini.
Na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ je tožena stranka prevzela obveznosti iz naslova zagotavljanja pokojnin le do tistih starejših zavarovancev bivšega skupnega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških zavarovancev, ki so zaradi osamosvojitve Republike Slovenije po 18. oktobru 1991 ostali brez zaposlitve in brez zavarovanja, saj so le ti glede na prvi odstavek 171. člena ZPIZ izpolnjevali pogoje za uveljavitev pravice do pokojnine na podlagi tega zakona.
sodne takse – zastaranje izterjave – relativni rok
Taksna obveznost za sodbo je nastala 27.12.2004, ko je bila sodba vročena tožniku. Po vložitvi zahteve za odmero sodne takse je sodišče prve stopnje 1.2.2005 izdalo izpodbijano odločbo, ki je bila tožniku vročena 9.2.2005. Relativno zastaranje je tako pričelo teči 1.1.2006 ter je nastopilo 1.1.2008, saj v tem času ni bilo opravljeno nobeno uradno dejanje, namenjeno izterjavi sodne takse.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - opredelitev kaznivega dejanja v odpovedi
Iz določbe drugega odstavka 86. člena ZDR, ki določa formalne zahteve za odpoved, v povezavi s 1. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR izhaja, da mora delodajalec očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve izhaja konkretna kršitev in znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev. Pri tem ni odločilno, ali delodajalec v odpovedi tudi že sam točno določi člen kaznivega dejanja, temveč da navede znake kaznivega dejanja. Prav tako ni odločilno, kje konkretno je naveden opis očitane kršitve z znaki kaznivega dejanja - že v "izreku" ali "obrazložitvi" izredne odpovedi. ZDR za izredno odpoved ne določa posebnih formalnih zahtev obličnosti. Odpoved ne predstavlja kazenske ali disciplinske temveč civilno sankcijo, za katero poleg zahtev ZDR veljajo le splošna pravila o odpovedi obligacijskih pogodb.
Če taksni zavezanec tudi po opominu ne plača dolžne takse v roku iz 26. člena ZST, sodišče v skladu z 29. členom ZST obvesti pristojni davčni urad, naj takso prisilno izterja ter mu naloži plačilo še 50% pribitka nanjo.
CZ (1976) člen 30b, 30b/4, 56, 56/1. CZ (1995) člen 182. ZUS člen 50, 50/2.
carinske oprostitve – uvoz opreme iz naslova vloge tuje osebe – naknadni obračun carinskega dolga
Carinska obveznost je nastala zaradi prenehanja opravljanja gospodarske dejavnosti, za potrebe katere je bil tožnici dovoljen uvoz cestnega vlačilca brez plačila carine, ne pa zaradi zatrjevane protipravne odtujitve uvoženega blaga, saj ta razlog ni naštet med razlogi za nastanek carinske obveznosti iz 4. odstavka 30. b člena CZ/76.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti
Določbe ZDR nalagajo delavcu vestno opravljanje dela, upoštevanje delodajalčevih navodil in prepovedujejo škodljivo ravnanje. Ravnanje v nasprotju s temi obveznostmi pomeni njihovo kršitev in je zakonit razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje – zavrženje pritožbe
Ker je tožnik vložil pritožbo samo zoper sodbo sodišča druge stopnje, saj je predlagal njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, niti omenil pa ni sklepa o nedopustitvi revizije oziroma razlogov iz tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1, taka pritožba ni dovoljena.
izbira kandidata – razlogi za izpodbijanje odločbe o izbiri
V postopku izbire kandidata za imenovanje na uradniški položaj lahko neizbrani kandidat v upravnem sporu izpodbija odločbo o izbiri le iz taksativno določenih razlogov iz 6. odstavka 65. člena ZJU.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - samovoljno koriščenje letnega dopusta
Tožnik je nastopil izrabo dopusta kljub obvestilu pristojnega nadrejenega delavca, da planiranega dopusta ne bo mogel izrabiti zaradi nepredvidene bolniške odsotnosti sodelavca in zagotovitve dela na papirnem dodelavnem stroju, pri katerem je kot pomočnik tožnik tudi sicer delal. S tem je toženo stranko spravil v situacijo, da je morala zmanjšati proizvodnjo na dodelavnem papirnem stroju, ker za neprekinjeno proizvodnjo ni imela na razpolago ustrezno usposobljenih delavcev. Takšno tožnikovo samovoljno ravnanje je tožena stranka utemeljeno štela za hujšo kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja.
ZZZPB člen 16, 16/1, 16/1-2, 32. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja (2002) člen 16.
status brezposelne osebe – solastnik gospodarske družbe – čisti ali bilančni dobiček – dobiček solastnika
Za priznanje statusa brezposelne osebe ni pomembno le dejstvo (predhodnega) zavarovanja, saj se med brezposelne osebe ne vključijo osebe, ki si kljub prenehanju delovnega razmerja (in s tem zavarovanja na tej podlagi) zagotavljajo oziroma bodo zagotovile prihodke iz drugih naslovov in s tem kljub morda bistvenemu zmanjšanju dotedanjih prejemkov zadovoljiv gmotni položaj oziroma se med takšne osebe lahko vključijo tudi samozaposleni in lastniki družb, ki ne dosegajo določenega premoženjskega cenzusa.
Glede na namen ZZZPB, da se kot brezposelne osebe lahko šteje le tiste lastnike, ki v koledarskem letu pred nastankom brezposelnosti ne dosežejo dobička v določeni višini, (to pa glede na predvideni cenzus predpostavlja njihovo slabo gmotno stanje), je ta dobiček lahko le kategorija bilančnega dobička.
Iz besedila 2. alineje prvega odstavka 16. člena ZZZPB sicer izhaja, da se pojem dobička nanaša na dobiček družbe in ne dobiček posameznih solastnikov, vendar bi bila takšna interpretacija v nasprotju z namenom zakona. V evidenco brezposelnih se namreč vpisuje fizične osebe, pri čemer je potrebno upoštevati njihov premoženjski položaj.
delovni invalid – drugo ustrezno delo – nadomestilo zaradi manjše plače
Pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ima delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma do zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. Ker tožnica nima priznane pravice do opravljanja drugega ustreznega dela, ji ni mogoče priznati nadomestila plače iz tega naslova.
Pri denarnih zahtevkih iz delovnega razmerja, pri izplačilu katerih mora delodajalec odvesti davek in prispevke, se vrednost spornega predmeta določa po bruto višini zahtevka.
V premoženjskem sporu oblika zahtevanega plačila ne vpliva na dovoljenost revizije, saj je na podlagi 2. odstavka 367. člena ZPP odločilna le vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe.
plačilo plače - posebni delovni pogoji v vojski - dežurstvo in straža
Ne gre za to, da se delo (opravila, zadolžitve) v času dežurstva in straže ne bi štelo kot delo. Gre za posebno obliko dela, vezano na naravo in organizacijo dela v vojski, ki utemeljuje tudi različno plačilo v primerjavi z rednim delom, ki ga delavec opravlja v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev, in nadurnim delom, kolikor redno delo opravlja preko polnega delovnega časa. Preostali čas dežurstva oziroma straže, ki lahko predstavlja tako opravljanje posameznih nalog s tega področja, kot čas pripravljenosti in počitka, pa se obračuna v višini 60 % nadomestila osnovne plače.