izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - tatvina - razmerje med postopkom odpovedi in kazenskim postopkom
Glede instituta izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi se revizija zmotno zavzema za uporabo analogije s kazenskopravnim postopkom. Postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi je urejen v določilih ZDR, zato so za presojo njene zakonitosti pomembna zgolj ta določila.
Delodajalec mora očitano kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja v odpovedi, podani na podlagi 1. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR opredeliti tako, da je iz te opredelitve razvidna konkretna kršitev kot tudi znaki kaznivega dejanja, ki jih izpolnjuje ta kršitev.
ZZavar člen 25, 25/8-3, 37, 51, 52, 266, 266/2, 288.ZGD-1 člen 268.
razlaga zakona - zavarovalnice - prenehanje funkcije člana uprave zavarovalnice - veljavnost odpoklica člana uprave - ugotovitvena odločba Agencije za zavarovalni nadzor - smiselna uporaba ZGD-1
Glede korporacijskih vprašanj ZZavar nima lastnih določb, pač pa napotuje na smiselno uporabo določb ZGD-1, kjer je zato treba poiskati odgovor na vprašanje kdaj članu uprave zavarovalnice preneha funkcija člana oziroma predsednika uprave. Imenovanje in odpoklic uprave delniške družbe ureja 268. člen ZGD-1. Vendar samo zakonsko besedilo ne daje odgovora. Najti ga je treba s pomočjo interpretacije. V literaturi se je z zgledovanjem po nemški in avstrijski pravni ureditvi uveljavilo stališče, da je odpoklic člana ali predsednika uprave veljaven, dokler njegova neveljavnost ni pravnomočno ugotovljena. Tako tolmačenje sprejema tudi Vrhovno sodišče.
Mednarodni standardi revidiranja (MSR) člen 250. Slovenski računovodski standard (SRS) številka 12. ZRev-1 člen 36, 111, 111/1-3.ZUS-1 člen 27, 27/3.ZUP člen 237, 237/2-7.
slovenski računovodski standardi - kršitev mednarodnih standardov revidiranja (MSR) - upoštevanje zakonov in drugih predpisov pri revidiranju - izrek opomina - nedoločenost izreka
Izrek izpodbijane odločbe je, v nasprotju z določbama 3. točke prvega odstavka 111. člena ZRev-1 oziroma 36. člena ZRev-1, popolnoma abstrakten, saj ne vsebuje niti enega določenega dejanja ali ravnanja tožeče stranke, ki bi bilo po ZRev-1 razlog za odvzem dovoljenja (oziroma za izrek opomina). Tisti del, ki govori o nespoštovanju zakonov in predpisov, pa je premalo konkreten in natančen, saj ne navaja, kateri zakon ali drug predpis ni bil upoštevan pri opravljeni reviziji računovodskih izkazov. Odločba s tako nedoločenim izrekom pooblaščeni revizorki onemogoča učinkovito sodno varstvo. Ker se ne da preizkusiti (glede njene zakonitosti), je podana bistvena kršitev določb postopka (iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1).
ZAVAROVALNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001171
ZUP člen 35, 37.ZUS-1 člen 25, 36, 36/1-6, 63, 63/1.ZZavar člen 179, 180, 181, 266, 268, 269, 286, 288, 316, 316/3.
zavarovalni nadzor - ravnanje v skladu z odredbo Agencije - dodatni ukrep po ZZavar - dolžina zamude pri odpravi kršitev – izločitev člana senata - opredelitev do odločilnih dejstev
Že iz sistematike možnih ukrepov nadzora ter glede na drugo in tretjo točko tretjega odstavka 181. člena ZZavar je zaključiti, da se prva točka tretjega odstavka tega člena nanaša na odredbo o odpravi kršitev, ki nujno ne zadeva področja obvladovanj tveganj. Neravnanje v skladu z odredbo, (pa čeprav se ne nanaša na področje obvladovanja tveganj) vsekakor lahko predstavlja tako resno kršitev, da opravičuje razrešitev uprave in imenovanje nove.
Zagotavljanje spoštovanja pravil zakona je mogoče, če se subjekti nadzora držijo rokov, v katerih morajo kršitve odpraviti. Pri tem ni mogoče spregledati, da je izrekanje podanega ukrepa po tretjem odstavku 181. člena ZZavar za najmanjšo prekoračitev roka lahko nesorazmerno strog ukrep. Kdaj je izrek dodatnega ukrepa upravičen, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.
ZEKom člen 119, 119/2.ZPomK-1 člen 56, 66, 66/2.ZUS-1 člen 11.
upravni spor – pristojnost v upravnem sporu – sodno varstvo zoper odločbe Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije – sodno varstvo v primerih omejevanja trga z oblastnimi akti in dejanji – pristojnost za odločanje o tožbi zaradi nedovoljene državne pomoči
Zoper dokončne odločbe Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije je predvideno sodno varstvo v upravnem sporu. Tožba se vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani, ki v sporu tudi odloča. Prav tako je upravni spor predviden v primerih omejevanja trga z oblastnimi akti in dejanji. Ker zakon ne določa drugače, je tudi v teh primerih za sojenje na prvi stopnji pristojno upravno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0010807
ODZ paragraf 425, 431.
ustna darilna pogodba - zavezovalni posli - konvalidacija - realizacija pogodbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje
Za sporne nepremičnine je bil sklenjen le zavezovalen pravni posel; ta je z realizacijo res lahko konvalidiral, čeprav ni bil sklenjen v predpisani obliki, vendar to za pravno-poslovno pridobitev lastninske pravice ni moglo zadoščati: na podlagi pogodbe bi tožnik lastninsko pravico lahko pridobil le z vpisom v zemljiško knjigo (pravna pravila paragrafov 425 in 431 ODZ), do te pa nesporno nikoli ni prišlo. Okoliščina, da je bila pogodba veljavno sklenjena, je bila nadalje pomembna še zaradi presoje, ali je tožnik pridobil lastninsko pravico na originaren način na podlagi dobroverne in zakonite posesti. Nižji sodišči sta pravilno presodili, da priposestvovalna doba od leta 1972 do uveljavitve ZTLR, ki je izključil možnost priposestvovanja stvari v družbeni lastnini, ni potekla.
ZZZDR člen 2, 105, 105/2, 105/3.URS člen 22, 56, 56/1. ZPPčlen 254, 408, 410.
razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otroka - vloga centra za socialno delo - poročila centra za socialno delo - koristi otroka - mnenje otroka - bivališče otroka v tujini
Vlogo CSD v sporih o varstvu in vzgoji otrok je iskati v skrbi za javni interes, ki je v varstvu koristi otrok. Morebitni manko glede dejstev, ki jih stranke niso navedle, bi pa lahko bila pomembna pri odločanju o tem, kaj je v interesu otroka, nadomesti CSD s svojim poročilom in mnenjem, ki vsebuje dejstva in ugotovitve o obeh starših, o njunih osebnostnih značilnostih, o njunem odnosu do otrok, o njunih vzgojnih in moralnih kvalitetah, o premoženjskem stanju družine, stanovanjskih prilikah, o potrebah otroka, o njegovem odnosu do vsakega od staršev, navezanosti, željah itd..
Nižji sodišči tako nista ravnali napak, ko mnenja CSD nista pribavljali. Ta namreč v konkretnem primeru prej omenjenih podatkov o družini ne bi mogel posredovati, saj družina že ves čas živi v Švici, zaradi česar CSD nima vpogleda v A. življenje, in tako svoje funkcije v smislu 105. člena ZZZDR ne bi mogel opraviti.
nedopustnost izvršbe - izvršilni naslov - višina terjatve
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa izpodbijati obstoja in višine same terjatve, ki oziroma kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu.
ZPP člen 41, 367, 367/2, 377.ZOR člen 154, 154/1, 154/2. ZTPDR člen 73.
povrnitev škode – odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – padec poštarja pri vožnji s kolesom - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost – pojem nevarne dejavnosti – vmesna sodba - dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Vožnja s kolesom sama po sebi ne predstavlja nevarne dejavnosti.
Ob upoštevanju, da je bil tožnik v času škodnega dogodka zaposlen kot poštar, pošto vsakodnevno raznašal s kolesom, to delo opravljal že dlje časa ter da je teren poznal in vedel, da gre za makadamsko cesto v slabem, že dvajset let nespremenjenem stanju, je oceniti, da vožnja takšne osebe v navedenih okoliščinah ne pomeni nevarne dejavnosti.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – solastninska pravica dedičev – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – zavrženje revizije
Na podlagi sklepa o dedovanju so bili toženci vpisani kot lastniki nepremičnin v zemljiško knjigo. Vpisani so kot solastniki, vsak s svojim alikvotnim delom. Tožnica uveljavlja obligacijsko pravico zoper vsakega solastnika nepremičnine – vsak toženec je dolžan izstaviti zemljiškoknjižno listino le za tisti (tolikšen) delež, kot je vpisan v zemljiško knjigo. Ne gre za neko nedeljivo pravico oziroma s stališča tožencev za neko nedeljivo obveznost materialnega prava niti se zahtevek ne nanaša na solastno premoženje kot celoto. Zato se stvarna pristojnost in pravica do revizije določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP), torej zahtevka, uveljavljenega zoper vsakega od tožencev.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0010802
ZD člen 145. ZPP člen 196. ZOR člen 460. ZDen člen 80, 80/3.
denacionalizacija - obseg zapuščine - dediči kot enotni in nujni sosporniki - pasivna legitimacija - izročilna pogodba - predmet pogodbe - izročitev tuje, nacionalizirane stvari - ničnost zavezovalnega posla - dednopravne pogodbe
V sporu o obsegu zapuščine so dediči enotni in tudi nujni sosporniki. Ker je pravica sodedičev skupna in nedeljiva in izhaja iz zapuščine kot celote, ni dopustno reševati spora o obsegu zapuščine brez sodelovanja vseh udeležencev materialnopravnega razmerja, bodisi na aktivni, bodisi na pasivni strani.
Zaradi razlikovanja med zavezovalnimi pravnimi posli obligacijskega prava, ki so relativne narave in učinkujejo le med pogodbenimi strankami ter razpolagalnimi pravnimi posli stvarnega prava, ki so absolutne narave in učinkujejo tudi proti tretjim, je razpolaganje s stvarjo, ki ni last odsvojitelja, mogoče.
Zavezovalni pravni posel, katerega predmet je tuja stvar, samo zaradi tega, ker odsvojitelj na predmetu pogodbe nima lastninske pravice, ni nična.
Tožeča stranka je povratnico podpisala (česar sama niti ne zanika), iz česar je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je (poleg opomina za plačilo sodne takse v gotovini) prejela tudi dopis – poziv na dopolnitev tožbe. Ker v postavljenem roku tožbe ni ustrezno dopolnila, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrglo tožbo, na kateri ni bilo navedbe podpisnika tožbe oziroma navedbe zakonitega zastopnika ali osebe, ki bi imela pooblastilo za zastopanje. Svojo odločitev je pravilno oprlo na določbo 2. odstavka 29. člena ZUS. Pravna oseba (tožeča stranka) opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku. Tožba procesno nesposobne stranke, ki nima navedbe njenega zakonitega zastopnika, je pomanjkljiva in nesposobna za obravnavo. V revizijskem odločanju, kjer je predmet spora plačilo stroškov upravne izvršbe, revizijsko sodišče ne more presojati ugovorov, ki se nanašajo na sam inšpekcijski ukrep.
odgovornost države – odgovornost za delo upravnih organov – ustavitev gradbenih del
Tožnika sta z gradnjo presegla odobrena gradbena dela, zato je bila 1.8.1991 izdana odločba o ustavitvi del in je bilo trajanje nadaljnjega upravnega postopka pogojeno z naravo gradnje v starem mestnem jedru in upravičenimi interesi sosedov graditeljev. Na podlagi takšnih dejanskih ugotovitev je pravilen zaključek pritožbenega sodišča, da ravnanje upravnih organov, zaradi katerega naj bi tožnikoma nastala škoda, ni bilo nedopustno in zato ni podana vsaj ena od predpostavk, ki bi morale soobstajati zato, da bi nastala odškodninska obveza države.
Sodišče pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora preizkuša tudi utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja. V primeru, ko je bila obtožnica vložena po opravljeni preiskavi, ta preizkus obsega vsebino dokazov, ki so bili v preiskavi izvedeni, načeloma pa se ne presoja verodostojnosti protislovnih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0010798
OZ člen 198.SPZ člen 66, 66/1. ZTLR člen 14.ZPP člen 180, 180/1, 367, 367/2, 377.
nemožnost uporabe solastnine nepremičnine – uporaba tuje nepremičnine – pravica do uporabnine - dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – zavrženje revizije
Tretji in četrti toženec v sporni hiši ne živita, prvi dve tožnici, ki v njej živita, pa je ne uporabljata tako, da bi tožnika izključili od souporabe in ima slednji določene prostore v hiši v izključni uporabi, preostale, razen spalnic prvih dveh toženk, pa v soposesti, ki jo od odselitve v letu 2002 dalje tudi izvršuje v primerjavi s stanjem pred razvezo zakonske zveze s prvotoženko oziroma pred odselitvijo v nezmanjšanem obsegu. Ko je tako, pa ni mogoče govoriti o koristi, ki naj bi jo imeli toženci od uporabe tuje stvari.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2.ZZK člen 5, 5/4.ZPP člen 8.
delitev skupnega premoženja zakoncev – deleži na skupnem premoženju – vrednost skupnih vlaganj v nepremičnino – razveljavitev prodajne pogodbe za nepremičnino – dobrovernost kupca – načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic
Zaradi velikega skupnega vložka obeh zakoncev v nepremičnino enega zakonca je postala ta nepremičnina skupno premoženje.
Ob pravilnem zaključku o dobrovernosti drugega toženca ni utemeljen zahtevek za razveljavitev kupoprodajne pogodbe o prodaji nepremičnine, ki jo je drugi toženec kupil v zaupanju v zemljiškoknjižno stanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2004281
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2. KZ člen 240, 245, 246.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - privilegij zoper samoobtožbo - kršitev kazenskega zakona - ponareditev poslovnih listin - neupravičena uporaba - poneverba - zakonski znaki kaznivega dejanja - zaupanost stvari - upravičenost uporabe - stek kaznivih dejanj - navidezni stek - pravica do zaslišanja obremenilne priče - načelo konsumpcije - načelo inkluzije
Privilegij zoper samoobtožbo varuje obdolženca pred nepravičnim postopkom in ima torej procesno praven pomen, ne izključuje pa obstoja kaznivega dejanja ali odgovornosti zanj (ali hujše kvalificirane oblike kaznivega dejanja), čeprav je bilo storjeno z ravnanjem in z namenom, da se prikrije drugo kaznivo dejanje.
avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - uporaba glasbenih del - avtorski honorar
Dolžnost pridobitve materialnih avtorskih pravic in plačila nadomestila za uporabo avtorskih del je eno temeljnih načel avtorskega prava. Če uporabnik ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice.