denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi – stavbno zemljišče – vodno zemljišče – nepremičnine, izvzete iz pravnega prometa - ribnik
V tretji točki 19. člena ZDen je določeno, da se v naravi ne vračajo nepremičnine, če so izvzete iz pravnega prometa oziroma na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice. Katere nepremičnine so to, je treba ugotavljati na podlagi področnih zakonov ki so to problematiko urejali ob uveljavitvi ZDen, in novih zakonov, ki so nadomestili prej veljavne zakone.
Vodno zemljišče bi namreč lahko postalo javno dobro le v primeru, če bi takšno zgrajeno vodno javno dobro nastalo zaradi prestavitve ali ureditve naravnega vodotoka, zajezitve tekočih voda, zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugega podobnega posega v prostor.
komasacija – smotrnejša in lažja obdelava – odmera dela dodeljenega zemljišča
Namen komasacije kot kmetijsko prostorsko ureditvene operacije je, da vsak komasacijski udeleženec dobi čim bolj zaokroženo zemljišče, ki omogoča smotrnejšo in lažjo obdelavo. Odmera sadovnjaka, po dejanski rabi, znotraj oziroma v sklopu dodeljenega zemljišča, zato ni niti namen niti predmet komasacijskega postopka.
Ker z izdajo sklepa pritožbenega sodišča, s katerim je bil potrjen sklep prvostopenjskega sodišča, da ni krajevno pristojno za odločanje, postopek ni pravnomočno končan, je revizija nedovoljena.
carine - predhodni preizkus tožbe – položaj stranke – procesne predpostavke – pravni interes – dejanski interes – glavni zavezanec – aktivna legitimacija
V pritožbenem postopku je pritožbo vložil in nato umaknil carinski dolžnik, ki je bil v obravnavanem tranzitnem postopku glavni zavezanec, tožeča stranka pa je bila prejemnik blaga. Tožbene navedbe tožeče stranke, da glavni zavezanec, ki je bil njen zastopnik in špediter, ni imel njenega izrecnega pooblastila za umik pritožbe, so zato, glede na to, da je bil glavni zavezanec samostojna stranka pritožbenega postopka, brezpredmetne in so stvar medsebojnega razmerja. Zaradi navedenega tožeči stranki z izdanim sklepom drugostopenjskega upravnega organa o ustavitvi pritožbenega postopka ni bila kršena njena pravica ali neposredna, na zakon oprta korist, kar pomeni, da ni bila aktivno legitimirana za vložitev tožbe.
povrnitev nepremoženjske škode – načelo individualizacije odškodnine – višina denarne odškodnine in trajanje sodnega postopka – načela odškodninskega prava – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – telesne bolečine – strah - začetek teka zamudnih obresti – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – kumulacija tožbenih zahtevkov – zavrženje revizije
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo se namreč odmerja glede na razmere v času sojenja pri sodišču prve stopnje. Vprašanje odmere pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je s tem povezano tudi s časom čakanja na njeno odmero, vendar pa bi morala imeti odmera višje odškodnine na račun dolgotrajnosti postopka utemeljene razloge v zavlačevanju postopka s strani ene od strank ali celo v zlorabi procesnih pravic.
Tožnika sta v tožbi vrednost spornega predmeta ovrednotila z zneskom 1.500.000 SIT, vendar nediferencirano, čeprav imata nedenarna zahtevka različno dejansko in pravno podlago. Tožnika bi zaradi tega morala vrednost spornega predmeta navesti za vsak zahtevek posebej, saj ni pogojev za njihovo seštevanje po določbah prvega odstavka 41. člena ZPP. Ker tega nista storila, sta povzročila položaj in posledice, primerljive s položajem in posledicami popolnega izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta: nista si zagotovila pravice do revizije. Revizijsko sodišče jo je zato kot nedovoljeno zavrglo (367. člen ZPP).
ZOR člen 193, 193/1.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
povrnitev premoženjske škode zaradi smrti bližnjega – smrt otroka – običajni pogrebni stroški - stroški vzdrževanja groba – pravno priznana škoda – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – kumulacija tožbenih zahtevkov – zavrženje revizije
Z vidika vprašanja, kateri del stroškov vzdrževanja groba predstavlja pravno priznano premoženjsko škodo, treba ločiti tisto vzdrževanje groba, ki je zaradi smrti določene osebe objektivna nujnost njegovih bližnjih, od tistega, ki ga bližnji izvršujejo zaradi ohranitve lastne duševne integritete (kot element oziroma sestavni del lastnega žalovanja in ohranjanja spomina na umrlega). Pri tem je za premoženjsko škodo, za katero je povzročitelj škode dolžan plačati odškodnino, šteti le prvo navedeno obliko, in sicer v obsegu, ki zajema stroške ureditve groba po pokopu in (ne vsakršne, ampak) krajevnim razmeram primerne dostojne krasitve, največ za čas žalovanja. Ker med slednje že po naravi stvari lahko spadajo le stroški, ki so povezani s pogrebom, ne morejo zajemati tistih izdatkov, ki so sicer namenjeni obiskovanju in krasitvi groba, vendar so od njega časovno oddaljeni in se nadaljujejo po trenutku, ki zamejuje trajanje krajevno običajne pietete oziroma žalovanja.
revizija – dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela – trditveno in dokazno breme
Ker revident ni opredelil in ni pojasnil vrednosti v reviziji izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta, po presoji vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi niso izkazani pogoji za dovolitev revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPP člen 7, 108, 214, 339/2-8, 377, 378, 384/4, 392, 393, 397, 397/2. ZIZ člen 10, 10/1, 15.
predlog za obnovo postopka zoper sodno poravnavo - revizija zoper začasno odredbo - nepravočasen predlog za dovolitev obnove postopka - nepopoln predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka
Restriktivno tolmačenje dopustnosti predloga za obnovo (drugi odstavek 397. člena ZPP) zahteva tudi strožje obravnavanje vsebine obnovitvene vloge, ki oži uporabo določbe 108. člena ZPP o poučevanju vložnika, „katera vloga je razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala“.
osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do odškodnine – posredni oškodovanci – bratje in sestre - trajnejša življenjska skupnost kot pravni standard – povrnitev nepremoženjske škode – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Trajnejša življenjska skupnost je pravni standard, pri uporabi katerega je treba upoštevati, da kvaliteta odnosov v takšni skupnosti ne more odstopati od tiste, ki je značilna za odnose v ožji družini. Tisti, ki si ustvari lastno družino, zato po naravi stvari ne živi v trajnejši življenjski skupnosti z brati in sestrami, ne glede na siceršnjo medsebojno čustveno in ekonomsko povezanost.
ZUS-1 člen 22.ZPP člen 168, 169, 169/2, 343, 343/3.ZDRS člen 2. ZST člen 13.
predlog za zavarovanje dokazov – zavrženje - pravni interes za pritožbo – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – dvojno državljanstvo
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - DRUŠTVA
VS0010876
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1965) člen 1, 1/1, 9, 37. ZDru člen 37, 37/1.ZLNDL člen 1, 1/1, 1/2.ZSpo člen 64, 64/1.ZPP člen 380, 380/2.
lastninska pravica društva – lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini – pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pravni promet – darilna pogodba – ničnost – gradnja na tujem zemljišču – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – lastninjenje športnih objektov – zmotna uporaba materialnega prava
Darilna pogodba in gradnja na tujem svetu nista pravni podlagi za pridobitev lastninske pravice na družbeni lastnini, saj brezplačen prenos pravice uporabe med delovno organizacijo in društvom kot civilno pravno osebo v času zatrjevane sklenitve darilne pogodbe 2.6.1969 ni bil dopusten. Tudi gradnja na zemljišču, ki je v družbeni lastnini, ne more spreminjati lastninskega razmerja. Obči državljanski zakonik je sicer omogočal pridobitev lastninske pravice na originaren način z gradnjo, vendar njegova pravila ne pridejo v poštev pri družbeni lastnini kot nestvarnopravni kategoriji, temveč za nepremičnine, ki so v zasebni lasti fizične ali pravne osebe.
Pomembno izhodišče obravnavane zadeve je v tem, da je tožnik kot pravni naslednik Strelskega društva ... postal dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini, ki je bila v družbeni lastnini. Tak način dodeljevanja pravice uporabe na družbeni lastnini je omogočal Zakon o prometu z zemljišči in stavbami, ki je v 37. členu določal, da lahko da občinska skupščina stavbno zemljišče, ki je družbena lastnina, v uporabo društvom, da si postavijo stavbe, ki so jim potrebne. Ob prehodu na nov politični in pravni sistem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do preoblikovanja družbene lastnine, tako da so se nepremičnine, ki so bile družbena lastnina, privatizirale (olastninile). Pravno podlago za pridobitev lastninske pravice je zato iskati v določbah o lastninjenju nepremičnin ZSpo, ki je v 64. členu uredil lastninjenje tistih športnih objektov, ki ob uveljavitvi zakona niso imeli lastnika, temveč so bili v družbeni lastnini ali lasti razvojih skladov in v upravljanju društev, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljala dejavnost v športu.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – obstoj ugovora krajevne pristojnosti
Toženec (dolžnik) v ugovoru proti izvršilnemu sklepu ni ugovarjal krajevne nepristojnosti mariborskega sodišča, za sojenje pa tudi ni podana izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča.
taksa za revizijo – pritožba zoper sklep o izterjavi
Ni sporno, da gre pri reviziji, ki jo je uvedel novi ZUS-1, za vlogo ter da se za vloge plača taksa takrat, ko nastane taksna obveznost. Vendar slednje velja le za tiste vloge oziroma tista dejanja, za katera je z ZST sodna taksa predpisana. Za revizijo v upravnem sporu pa navedeni zakon takse ne predpisuje.
Relevantna grožnja je le tista, ki povzroči pri oporočitelju utemeljen strah. Med vsebino oporoke in grožnjo mora biti tudi vzročna zveza, kar pomeni, da konkretno oporočiteljica ne bi napravila sporne oporoke brez utemeljenega strahu, ki ga je povzročila grožnja.
Bodoči strah tudi ni pravno priznana nepremoženjska škoda, kajti če strah zapusti trajne posledice (npr. trajna posttravmatska stresna motnja), potem preide v drugo obliko nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih sposobnosti, ki pa v konkretnem primeru, glede na to, da je tožnica s svojim zahtevkom v tem delu v celoti uspela, ne more biti predmet revizijskega izpodbijanja.
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 9, 21, 23, 23/1-1, 23/1-8, 26, 28, 28/1-3, 53, 54, 55, 55/1-4, 119.ZUS-1 člen 76.
azil - mednarodna zaščita – pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja – nekonsistentne in protislovne navedbe – lažna predstavitev razlogov – subsidiarna pomoč – krvno maščevanje
Prošnja za mednarodno zaščito se zavrne v pospešenem postopku kot očitno neutemeljena, med drugim tudi, če je očitno, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, kot jih določata 26. in 28. člen ZMZ oziroma prosilec lažno predstavi razloge, na katere se sklicuje, predvsem, kadar so njegove navedbe nekonsistentne, protislovne, malo verjetne in v nasprotju z informacijami v izvorni državi iz 8. alineje 23. člena ZMZ.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – subjektivna in objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – opredelitev vrednosti spornega predmeta – zavrženje revizije
V obravnavani zadevi sta podani subjektivna in objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov, zato bi morala tožnika v skladu s 41. členom ZPP navesti diferencirano vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej. Ker tega nista storila (navedla je nista tudi za podredna zahtevka), navedba prvega tožnika, ki ji tudi toženec ni ugovarjal, ni v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP.
delno enotno dovoljenje za gradnjo - časovno omejena veljavnost soglasja
Upravljavec vodovoda je izdal soglasje, z omejeno veljavnostjo 1 leta, za kar pa ni imel podlage v veljavnih predpisih. Že iz razloga pravne varnosti strank v postopku, soglasja k posegom v prostor ne morejo imeti časovno omejene veljave.