KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004236
ZKP člen 269, 269/1-2, 359, 359/1-1, 364, 364/4, 372, 372-1.KZ člen 183, 183/1.
kršitev kazenskega zakona - opis dejanja v izreku sodbe - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let - zakonski znaki kaznivega dejanja - očitno nesorazmerje med zrelostjo storilca in žrtve - obtožnica - nedovoljen dokaz - sugestivno vprašanje
Okoliščine, navedene v opisu dejanja v izreku sodbe (da je obsojenec 13 let starejši od oškodovanke, da so spolna dejanja trajala od oškodovankinega 12. do 15. leta in da je obsojenec kot njen stric vedel za njeno starost) so dejstvena podlaga zakonskega znaka zrelostnega nesorazmerja med storilcem in žrtvijo v prvem odstavku 183. člena KZ in je torej ta zakonski znak dovolj konkretiziran. Ni treba, da je v opis prevzeto tudi besedilo zakona "pri čemer obstaja očitno nesorazmerje med zrelostjo storilca in žrtve".
objektivna odgovornost države – služenje vojaškega roka – okvara sluha zaradi uporabe strelnega orožja – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – telesne bolečine
Četudi piskanja in zvonjenja v ušesih res ni mogoče označiti za telesno bolečino v običajnem pomenu, predstavlja ta nevšečnost neugoden telesni občutek, ki je v določenih okoliščinah, kot na primer v obravnavani zadevi, lahko še neprijetnejši od bolečine.
Pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča RS ni dovoljena. Če ni bilo obravnave mora stranka predlagati izločitev sodnika do izdaje odločbe. Če tega stranka ne stori, morebitna udeležba sodnika, ki bi moral biti izločen, ni razlog za pritožbo.
revizija – dovoljenost – trditveno in dokazno breme
Ker revident v reviziji ni niti neposredno niti opisno navedel, kateri pogoj za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavanem primeru izpolnjen, revizije ni mogoče dovoliti.
podržavljena kmetijska zemljišča – odškodnina – stanje zemljišč ob podržavljenju
Kakšna je bila usoda zemljišč takoj po podržavljenju ni relevantno, saj je za presojo sporne zadeve odločilnega pomena stanje zemljišč ob podržavljenju (1. odstavek 44. člena ZDen). Na drugačno odločitev v tej stvari ne more vplivati dejstvo, da vsa obravnavana zemljišča sedaj predstavljajo naselje mestnega značaja, in tudi ne domneva, da naj bi načrti stanovanjske gradnje za navedeno območje obstajali že v času razlastitve. Odločbe namreč ni mogoče opreti na dejstva, ki niso dokazana, okoliščina, da so bila sporna zemljišča po podržavljenju predmet pozidave, pa prav tako ne vpliva na drugačno odločitev, ker se status zemljišč presoja glede na stanje ob podržavljenju.
dovoljenost revizije – revizija, ki jo vloži stranka po pooblaščencu – pravniški državni izpit – zavrženje revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, med katere spada tudi revizija, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP), kar pa (četrti odstavek navedene zakonske določbe) ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Revizijskih trditev o tem, da pritožbeno sodišče ni pravilno presodilo dokazov glede tistih dejstev, ki naj bi odločilno vplivala na ugotovitev prispevkov pravdnih strank k nastanku spornega premoženja, ni mogoče povezati z zatrjevano procesno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj po svoji vsebini predstavljajo nestrinjanje z dokazno oceno sodišča in gre tako za trditve v nasprotju s prepovedjo iz drugega odstavka 370. člena ZPP.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0010862
ZIZ člen 192, 192/1. ZPPčlen 339, 339/2-12.
zaznamba sklepa o izvršbi na podlagi predloga – sprememba vrstnega reda hipoteke zaradi „fantomskih plomb“ - izbrisna tožba – prodaja nepremičnine v izvršbi - originarna pridobitev lastninske pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vrstni red zastavne pravice je pomemben za samo vsebino pravice. Kršitev načela vrstnega reda ima tako nedvomno posledice tudi na materialnem področju, kar pomeni, da je možno napačni vrstni red izpodbijati tudi z izbrisno tožbo.
Ko je izvršba že v fazi razdelitve kupnine (kar pomeni, da je bila nepremičnina izročena kupcu bremen prosta) potem tožnik ne more uspeti z zahtevkom, s katerim zahteva ponovno vknjižbo hipotek v drugačnem vrstnem redu (ker so bile hipoteke že izbrisane). S takšnim zahtevkom bi lahko uspel le, dokler sta bili hipoteki vknjiženi v ZK, torej vse do pravnomočnosti sklepa o izročitvi, po tem trenutku lahko tožnik uspe le z drugačnim zahtevkom (npr. ugotovitvenim).
Ker toženka nima pravnega interesa za izpodbijanje zavrnilnega dela sodbe je revizijsko sodišče v tem delu revizijo zavrglo.
Pri obstoju tožničine dedne pravice gre za tipično predhodno vprašanje, o katerem je že pravnomočno odločilo pristojno sodišče. Sodišče mora navedeno pravnomočno odločbo upoštevati vse dokler ni z morebitnim izrednim pravnim sredstvom razveljavljena in o tem vprašanju ne sme odločiti ponovno (in še manj drugače).
ZUS-1 člen 73, 73/1. ZUS člen 72, 72/4. ZGO člen 190, 190/1.
legalizacija strojne lope – dostopna pot – dopustnost izpodbijanja dejanskega stanja
Po določbah 1. odstavka 73. člena v zvezi s 1. in 2. odstavkom 107. člena ZUS-1 je zoper sodbo, ki jo je izdalo Upravno sodišče RS, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku in zato pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja presega možni okvir presoje v pritožbenem postopku. Zato se pritožbeno sodišče do trditev, ki izpodbijajo dejansko stanje, ni opredeljevalo, saj je nanje vezano tako sodišče kot stranke. Tudi v času veljavnosti ZUS, ki je veljal v času vložitve pritožbe, ta pritožbeni razlog ni bil dopusten.
CZ (1976) člen 56, 56/1. CZ (1995) člen 183. ZUS člen 59, 59/1.
carine – zastaranje izterjave
V času izdaje (kasneje izpodbijanega) drugostopenjskega upravnega akta absolutno zastaranje izterjave carine še ni nastopilo, je pa nastopilo v časovnem obdobju pred izdajo prvostopenjske sodbe. Absolutnega zastaranja prvostopenjsko sodišče v takšnem primeru ne upošteva, saj se v upravnem sporu presoja, ali je bil izpodbijani upravni akt zakonit v času svoje izdaje.
denacionalizacija - kmetijska zemljišča – ovire za vračilo v naravi – javna cesta – usklajenost evidenc dejanskega stanja z stanjem v naravi
Upravni organ v svoji odločbi ni zatrjeval, da gre v obravnavani zadevi za takšne ovire za vračilo v naravi, ki bi bile opredeljene v zemljiškem katastru kot javna cesta v smislu Zakona o javnih cestah, toda to po presoji pritožbenega sodišča ni vplivalo na odločitev, saj se je v praksi izkazalo, da je neusklajenost evidenc dejanskega (zemljiški kataster) oziroma pravnega stanja (zemljiška knjiga) zemljišč s stanjem v naravi, na kar tožnica v pritožbi opozarja, pravzaprav neizogibna. To pa ne pomeni, da je mogoče vrniti v naravi zemljišče, na katerem so dejanske ovire in zato na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice (3. točka 1. odstavka 19. člena ZDen). Poleg tega pa je cesta objekt, ki ni v lasti upravičenca, zato mu tega dela zemljišča ni mogoče vrniti niti iz razloga iz 2. odstavka 32. člena ZDen.
azil - pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je ocena tožene stranke o obstoju pogoja iz 4. alineje 55. člena ZMZ preuranjena, je to tudi po presoji vrhovnega sodišča narekovalo odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve toženi stranki v nov postopek (2. in 3. točka 64. člena ZUS-1). V njem bo morala ponovno oceniti, ali je podan kateri od pogojev za zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene (55. člen ZMZ) in če bo potrebno o tem dopolniti dokazni postopek tudi z morebitnim dodatnim zaslišanjem tožnikov.
denacionalizacija – upravičenci državljani držav članic EU – oblika vrnitve
Ko gre za vprašanje (oblike) vrnitve nepremičnin denacionalizacijskim upravičencem - državljanom držav članic EU v naravi, z dnem pristopa Republike Slovenije k EU pravic teh denacionalizacijskih upravičencev – državljanov držav članic EU ni mogoče omejiti v primerjavi s pravicami državljanov Republike Slovenije, kar pomeni, da z dnem pristopa Republike Slovenije k EU državljani držav članic EU lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji na podlagi vseh pravnih temeljev, pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane Republike Slovenije, tudi na podlagi ZDen, kolikor izpolnjujejo pogoje za upravičenca, ki jih določa ZDen. Glede na navedeno samo dejstvo, da je v obravnavani zadevi upravičenec do denacionalizacije tujec - državljan države članice EU, na obliko denacionalizacije ne more vplivati.
Zapisnik o inšpekcijskem pregledu je prvi akt, s katerim se inšpekcijski postopek začne. Morebitna prijava pa ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka in je ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja.
ZUP člen 282, 282/1, 282/4, 292, 292/1.ZUS-1 člen 85.
ukrep gradbenega inšpektorja – upravna izvršba
S pravnimi sredstvi zoper sklep o izvršbi se lahko uveljavljajo le razlogi, ki se nanašajo na izvršljivost odločbe in na določen način izvršbe, temu pa tožnik v tožbi ni ugovarjal.
dodelitev nadomestnih zemljišč – tožba zoper Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS -procesne predpostavke za vložitev tožbe – zavrženje tožbe – upravni akt – zakonitost posamičnih aktov in dejanj
Že zato, ker Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS glede na svoj pravni status in svoja zakonska pooblastila ni organ v smislu 1. člena in 1. odstavka 4. člena ZUS-1 in ne izdaja upravnih aktov v smislu 2. odstavka 2. člena ZUS-1, niso bile podane procesne predpostavke za vložitev tožbe na podlagi 4. člena ZUS-1.
začasna odredba – zadržanje izvršitve gradbenega dovoljenja – težko popravljiva škoda, ki bi nastala tretji osebi
Presoja vplivov na okolico ni stvar postopka pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe. Morebitna škoda, ki bi nastala investitorjema spornega objekta zaradi morebitnega rušenja tega objekta (v primeru ugodne odločitve o tožbi), ki sta jo tožnika uveljavljala v zahtevi za izdajo začasne odredbe kot razlog za izdajo začasne odredbe, ne predstavlja težko popravljive škode tožnikoma, saj mora pravno upoštevna škoda za izdajo začasne odredbe groziti tožniku in ne morebitnim tretjim osebam v postopku.