Tožeča stranka pred odločanjem prvostopenjskega sodišča ni predložila vseh potrebnih listin. Listine, priložene pritožbi, bi pritožbeno sodišče upoštevalo le, če bi tožeča stranka izkazala za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do konca postopka na prvi stopnji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča - protipravno ravnanje sodišča - ničnost izvršilnega postopka
Bistveno je, da tožeča stranka sodišču ne očita nikakršnega protipravnega ravnanja, ampak zahteva ugotovitev ničnosti izvršilnega postopka le kot posledice nedopustnih dejanj v zvezi s sestavo notarskega zapisa in sodne poravnave.
OSEBNOSTNE PRAVICE - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2004254
ZKP člen 371, 371/1-8.URS člen 15, 15/3, 24, 34, 35.
varstvo pravic zasebnosti – pravica do osebne varnosti – uresničevanje in omejevanje pravic – nedovoljen dokaz – video posnetek - snemanje
Če je obdolženčevo ravnanje zaznala vidna videokamera pred oškodovančevo hišo, obdolženec ne more uživati varstva zasebnosti, saj videonadzor zagotavlja pravico do osebne varnosti oškodovanca in za snemanje ni potrebno soglasje oseb, ki se znajdejo v nadzorovanem območju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – subjektivna nepristranskost
Okoliščina, da je stranka postopka nekdanji zakonec vpisničarke za postopanje pristojnega sodišča, ki ji je dodeljen VL vpisnik, ni tehten razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP,
Revizija proti odločitvi o zamudnih obrestih kot stranski terjatvi po pravilih procesnega prava nima nikakršne vrednosti, saj se vrednost zamudnih obresti ne upošteva. Zato je taka revizija vložena proti sodbi, proti kateri je ni mogoče vložiti.
V revizijskem odločanju, kjer je predmet spora plačilo stroškov upravne izvršbe, revizijsko sodišče ne more presojati ugovorov, ki se nanašajo na sam inšpekcijski ukrep.
Toženka je dokazala odplačnost pogodbe o izročitvi premoženja. Toženki je v pogodbi priznano preteklo izpolnjevanje obveznosti v korist izročevalke, doba bodočega izpolnjevanja pa je bila v času sklenitve pogodbe neznana, zaradi česar ni možen natančen matematičen izračun medsebojnih dajatev. Očitnega nesoglasja med dajatvami ene in druge stranke v pogodbi pa tožeča stranka ni pravočasno zatrjevala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0010701
ZOR člen 28, 295, 295/1.ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 339, 339/2-14.
plačilo za izkoriščanje modela - pogodbena volja strank – izpolnitev obveznosti – sklepčnost tožbe – trditveno breme
Ker je bila prava pogodbena volja med pravdnima strankama sporna, sta jo sodišči kljub obstoječi pogodbi in aneksoma morali ugotavljati. Sodišče je pri ugotavljanju prave pogodbene volje presojalo določbe pogodb in ocenjevalo tudi druge izvedene dokaze (izpovedi strank, izvedensko mnenje, sporazume) in na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov zaključilo, da sporazumi niso veljali kot računi in ne predstavljajo delitve dohodka, kot je zatrjeval tožnik.
Tožnik bi moral zatrjevati dejstva, ki utemeljujejo njegov zahtevek za plačilo, da bi bila njegova tožba sklepčna.
obstoj izvenzakonske skupnosti – življenjska skupnost – dedna pravica
Samo obstoj življenjske skupnosti moškega in ženske ne zadostuje za izpolnitev pravnega standarda izvenzakonske skupnosti. Izpolnjeni morajo biti vsi elementi, ki so sicer značilni za zakonsko skupnost, med njimi tudi taka vsebina notranjega razmerja partnerjev, kot jo poudarjata v tej zadevi obe sodišči (čustvena, moralna, duhovna, seksualna povezanost).
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 163, 163/1, 164, 164/1.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – pojem nevarne dejavnosti – poškodba pacienta med igranjem nogometa – objektivna in krivdna odgovornost psihiatrične bolnišnice – izvajanje nadzorstva – zdravljenje odvisnosti od alkohola – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – privolitev oškodovanca
Psihiatrični bolnišnici ni mogoče očitati, da je bilo njeno ravnanje nedopustno. Tožnika ni silila v igranje nogometa, nasprotno, predpisala mu je celo omejitev telovadbe zaradi bolečin v nogah in drugih težav. Tožnik se njenih navodil ni držal. Njegova diagnoza odvisnosti od alkohola, ko se je zdravil na odprtem oddelku, ji tudi ne nalaga dolžnosti, da bi mu preprečevala udejstvovanje pri igri nogometa v prostem času. Tudi nadzor v bolnišnici je ustrezno organizirala.
dovolitev priglašenih del - predhodno vprašanje – prekinitev postopka – sporno lastništvo nepremičnine – zaznamba spora v zemljiški knjigi
Razlog za prekinitev postopka za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del zaradi rešitve predhodnega vprašanja ne more biti zaznamba spora na nepremičnini, če je vložnik zahteve za izdajo odločbe lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet predvidenega posega v prostor, izkazal z izpiskom iz zemljiške knjige. Zaznamba spora namreč nima za posledico izgube lastninske pravice.
povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti sodbe - dokazni standard – dokazno breme
Ko toženka trdi, da je bilo dokazno breme nekorektno prenešeno nanjo, saj se negativnih dejstev vendar ne da dokazati, ji je treba pojasniti, da je njeno stališče zmotno. Tožeči stranki je naloženo dokazovanje pozitivnih dejstev, to je tistih, na katere opira svoj zahtevek, tožena stranka pa dokazuje, da trditve nasprotne stranke ne držijo (212. člen ZPP). Ne gre za prenos dokaznega bremena in za dokazovanje negativnih dejstev, ampak za dolžnost oziroma možnost izpodbijanja navedb in dokazov nasprotnika.
denacionalizacija - funkcionalno zemljišče – ovire za vračilo v naravi - lastninska pravica fizičnih oseb
Če je na zemljišču, katerega del se zahteva v naravi, lastninska pravica fizične osebe, tega dela ni možno vrniti v naravi in je brezpredmetno ugotavljanje, ali gre za funkcionalno zemljišče.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela – zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Revizijsko sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti vrednosti izpodbijanega dela spornega predmeta, saj je trditveno in dokazno breme glede dovoljenosti revizije na vlagatelju revizije.
Le drugačna oblika vračanja premoženja od tiste, ki jo želi revident, še ne more pomeniti zelo hudih posledic.
spor o pristojnosti - izključna krajevna pristojnost - odločitev o nepristojnosti po uradni dolžnosti - splošna pristojnost - mandatna tožba
Določba prvega odstavka 47. člena ZPP, na katero se je sklicevalo prvostopenjsko sodišče, je določba o splošni in ne o izključni pristojnosti. Zato v zakonu ni bilo podlage, da bi se lahko po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno.
Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS člen 1.UZITUL člen 1, 13. Zakon o službi v oboroženih silah člen 218.
pasivna legitimacija RS – škoda povzročena z ravnanjem vojaških oseb JLA – državljanstvo RS – povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – telesne bolečine – strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
S pravicami državljanov RS so izenačeni državljani ostalih republik nekdanje SFRJ, tudi če niso bili njeni državljani ob plebiscitu, niti niso njeni državljani postali kasneje in tudi če v njej niso imeli oziroma nimajo prebivališča. Zato so neutemeljene trditve toženke, da bi bil tožnik po 13. členu UZITUL s pravicami državljanov RS lahko izenačen le, če bi za slovensko državljanstvo zaprosil in ga pridobil.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - ustna pogodba o prenosu nepremičnine po spremembi statusa - mandatna pogodba - subjektivna simulacija - omejitev razpolaganja s kmetijskimi zemljišči - izigravanje zakona - učinki zavezovalnih poslov
Razmerje tožnika in toženca je mogoče pravno opredeliti kot mandatno razmerje, na podlagi katerega je toženec kot mandatar sklenil prodajno pogodbo v svojem imenu, vendar za račun tožnika kot mandanta (indirektno zastopanje) in se zavezal prenesti lastninsko pravico (koristi iz sklenjenega posla) na tožnika, ko bo nepremičnina postala stavbno zemljišče.
Učinki njunega dogovora niso v nasprotju z namenom ZKZ, kajti lastnik te nepremičnine je bil ves čas toženec, ki je imel status kmeta, tožnik pa je zahteval izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ko je nepremičnina postala stavbno zemljišče, torej ko bi v skladu z zakonom lahko postal njen lastnik.
Samo sklepanje zavezovalnih poslov na stvarnopravnem področju nima nobenih posledic.
Tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ker revidenta v reviziji nista niti neposredno niti opisno navedla, kateri pogoj za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavanem primeru izpolnjen, revizije ni mogoče dovoliti.