Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Med viri dohodnine je tudi dohodek iz dejavnosti; pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe o odmeri davka iz dejavnosti ni pogoj za vštevanje dobička v odmerno osnovo.
azil – pospešeni postopek – lažna predstavitev razlogov – splošna verodostojnost – upoštevanje informacij o stanju v izvorni državi
Pritožbeno sodišče se pridružuje oceni, da je celotna tožnikova zgodba malo verjetna, saj so si tožnikove izjave o navedenih bistvenih dejstvih njegove zgodbe do take mere nasprotujoče in nekonsistentne, da jim ni mogoče verjeti. Zato sta tožena stranka in sodišče prve stopnje pravilno in upravičeno presodila, da tožnik lažno predstavlja razloge, na katere se sklicuje (4. alineja 55. člena ZMZ), prav tako pa tudi za oceno, da na podlagi takih tožnikovih izjav oziroma njegove celotne zgodbe ni mogoče ugotoviti tožnikove splošne verodostojnosti kot predpogoja za izvedbo rednega oziroma nadaljnjega postopka. Zato je tudi pravilna presoja sodišča prve stopnje, da toženi stranki, ker ni bila ugotovljena splošna tožnikova verodostojnost, po izrecni določbi 4. točke 22. člena ZMZ ni bilo treba ugotavljati in upoštevati informacij o izvorni državi iz 8. alineje 23. člena ZMZ.
pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in z zavrnitvijo dokazov, ki očitno ne morejo biti uspešni, ne krši obdolženčeve pravice do obrambe.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - največja korist otroka - medsebojna navezanost otrok - osebne lastnosti staršev - ponovitev razgovora z otrokom - mnenje izvedenca psihologa
V tej zadevi so pri ugotavljanju otrokove največje koristi poleg medsebojne navezanosti obeh otrok upoštevane tudi osebnostne lastnosti obeh staršev, ki sta si značajsko zelo različna. Ponovno izpraševanje sina bi bilo izrazito v njegovo škodo, saj so pri otroku že izraženi znaki večjega notranjega nemira zaradi hudih dolgotrajnih zunanjih pritiskov.
Sodišče pri presoji, ali je podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, upošteva tudi okolje in razmere, v katerih obdolženec živi, zato ne gre za diskriminatorno obravnavanje obdolženca.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice – vlaganja v tujo nepremičnino – povečanje vrednosti objekta
Povečanje vrednosti zaradi vlaganj v nepremičnino po nobeni zakonski podlagi samodejno ne privede do spremembe njenega stvarnopravnega statusa, saj tudi v primeru gradbenega objekta morebitni prizidani ali nadzidani deli praviloma delijo pravno usodo obstoječega objekta – razen, če gre za samostojno gradbeno celoto v pomenu ustvaritve nove stvari kot podlage za originarno pridobitev lastninske pravice na njej po določbah 21. in 22. člena v času adaptacije še veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR).
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Če sodišče druge stopnje ugotovi bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ker niso bili izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti pri sodišču prve stopnje, razveljavi sodbo sodišča prve stopnje. Ostali uveljavljani pritožbeni razlogi so v tej situaciji brezpredmetni.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1009973
ZUS člen 25, 25/1-2, 25/3-3, 60, 60/1-3. ZUP (1986) člen 242, 243, 243/1.ZUS-1 člen 75, 75/2.
denacionalizacija - bistvena kršitev določb postopka - sodelovanje stranke v postopku
Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka ni prekršila tožničine pravice do sodelovanja v postopku s tem, ko je kot drugostopni upravni organ na podlagi procesnega gradiva, zbranega v postopku na prvi stopnji, odpravila odločbo upravnega organa prve stopnje in sama rešila stvar. Tožena stranka ima namreč podlago za takšno postopanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku 243. člena ZUP (1986).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča - izločitev sodišča
Stranka ne more doseči prenosa svoje zadeve v odločanje drugemu sodišču zgolj zato, ker stvarno in krajevno pristojno sodišče, pred katerim že teče postopek, ne postopa oziroma odloči skladno z njenimi pričakovanji. To bi nasprotovalo ne le določbi 67. člena ZPP, pač pa tudi določbi drugega odstavka 23. člena Ustave RS, po kateri lahko vsakemu, ki zahteva sodno varstvo, sodi samo sodnik, izbran po vnaprej z zakonom in sodnim redom določenih pravilih oziroma tako imenovan naravni sodnik.
ZUS-1 člen 85, 85/2, 86.ZUP člen 117, 297, 297/2.ZPP člen 339, 339/2-14.
ukrep urbanističnega inšpektorja – upravna izvršba – stroški upravne izvršbe – izpodbijanje izvršilnega naslova v izvršbi
V upravnem sporu, kjer se presoja pravilnost sklepa o stroških upravne izvršbe, tožnik ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost samega izvršilnega naslova.
Z inšpekcijsko odločbo je bilo tožnici naloženo, da odstrani lesen pritličen objekt s pripadajočim betonskim platojem, zaključen z dvokapno streho, in oporne betonske zidove na južni in zahodni strani objekta z vmesnimi stopnicami, vse na parc.št. 10 k.o. ..., ter na zemljišču vzpostavi prejšnje stanje. Tožnica je obveznost delno izpolnila s tem, ko je porušila pritličen lesen objekt, ni pa odstranila betonske plošče, na kateri je objekt stal, in betonski oporni zid z vmesnimi stopnicami. Zato je preostalo z inšpekcijsko določbo naloženo obveznost namesto tožnice opravil pooblaščeni izvajalec na njene stroške, na kar je bila tožnica predhodno opozorjena. Pooblaščeni izvajalec tako ni pospravil le material, temveč je odstranil betonsko ploščo, oporni zid in stopnice. Stroške, ki so s tem nastali, pa je dolžna plačati tožnica.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – poškodba pri čiščenju skobelnega stroja - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti – ravnanje oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine - strah
Bistveno v konkretnem primeru je, da toženi stranki za tožnikovo škodo, ki izvira iz nevarne stvari, odgovarjata po načelu vzročnosti oziroma objektivno (drugi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 173. člena ZOR). Sporen pa je delež tožnikove soodgovornosti. Ta je načeloma ustrezen teži njegovega krivdnega ravnanja; za posledico ima zmanjšanje odgovornosti objektivno odgovornega povzročitelja škode za delež krivdne odgovornosti oškodovanca samega. Drugače pa je, ko je ugotovljeno, da je krivdno ravnal tudi povzročitelj škode, ki je že objektivno odgovoren za škodo. Pri dokončni porazdelitvi odgovornosti je treba v takih primerih delež odgovornosti, ki zadeva oškodovanca zaradi njegovega krivdnega ravnanja, zmanjšati ustrezno stopnji krivdne odgovornosti (tudi objektivno odgovornega) povzročitelja škode in v posledici tega objektivno odgovornost povzročitelja škode zmanjšati za (morebiten) presežek oškodovančeve krivde nad krivdo povzročitelja škode.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Vprašanje valorizacije zneskov akontacij odškodnine je po svoji naravi pravno vprašanje. Ta pa sodišče rešuje po uradni dolžnosti in ne, če to od sodišča zahteva katera od strank.