ZKP člen 398, 398/1-1, 407, 407/1-1.KZ člen 47, 48.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje – dovoljenost – višina izrečene ali potrjene kazni – izrek enotne kazni – stek kaznivih dejanj - odmera kazni obsojencu – postopek neprave obnove – razlaga zakona
Pritožba na tretjo stopnjo po 1. točki prvega odstavka 398. člena ZKP pride v poštev le v primeru, ko sodišče obdolžencu hkrati sodi za vsa kazniva dejanja v steku in mu izreče enotno kazen dvajset let zapora (2. točka drugega odstavka 47. člena KZ) oziroma je bila z odločbo pritožbenega sodišča takšna kazen potrjena.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah - bodoča škoda
Pred sodiščem druge stopnje znižana odškodnina ne ustreza na prvi stopnji sojenja ugotovljenima intenziteti in trajanju telesnih in duševnih bolečin in strahu in odstopa od odškodnin, ki jih sodišča za primerljive škode prisojajo drugim oškodovancem.
ZUS-1 člen 22, 22/2.ZPP člen 83, 83/1, 86, 86/3, 86/4.
revizija – dovoljenost – postulacijska sposobnost – pravniški državni izpit – pravočasnost revizije
ZPP ne določa, da bi bilo pomanjkanje postulacijske sposobnosti mogoče odpraviti, kakor to določa glede nekaterih drugih istovrstnih procesnih predpostavk, na primer sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti. Dopolnitev revizije, ki jo je revidentka vložila po odvetnici, zato ni mogoče šteti za odpravo pomanjkljivosti, do katere je prišlo zaradi vložitve revizije neposredno po stranki, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Zato je dopolnitev revizije po odvetniku pravočasna le, če je vložena v 30. dneh od vročitve prepisa sodbe, ne pa tudi, če je vložena v roku, ki ga je sodišče dalo stranki za predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu.
ZOR člen 154, 154/1. ZVJS člen 21, 21/1, 21/2-2, 21/2-3. FIS pravila člen 5.
krivdna odgovornost smučarja – kršitev predpisov o obnašanju na smučiščih – FIS pravila – izbira smeri vožnje in prehitevanje smučarja – deljena krivda – solidarna odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti – načelo individualizacije višine odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Smučar nižje na smučišču ima prednost pred tistim smučarjem, ki prihaja od zadaj, in mora zato slednji smučati tako, da upošteva ravnanje smučarja pred seboj in smuča na ustrezni razdalji levo ali desno od njega.
odmera sodne takse – zastaranje – pravni interes za pritožbo
Ker zaradi zastaranja plačila sodne takse ni več mogoče zahtevati in sodne takse tudi ni več mogoče prisilno izterjati, tožnik nima več pravno varovanega interesa, da izdano odločbo izpodbija.
OSEBNOSTNE PRAVICE - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2004254
ZKP člen 371, 371/1-8.URS člen 15, 15/3, 24, 34, 35.
varstvo pravic zasebnosti – pravica do osebne varnosti – uresničevanje in omejevanje pravic – nedovoljen dokaz – video posnetek - snemanje
Če je obdolženčevo ravnanje zaznala vidna videokamera pred oškodovančevo hišo, obdolženec ne more uživati varstva zasebnosti, saj videonadzor zagotavlja pravico do osebne varnosti oškodovanca in za snemanje ni potrebno soglasje oseb, ki se znajdejo v nadzorovanem območju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – subjektivna nepristranskost
Okoliščina, da je stranka postopka nekdanji zakonec vpisničarke za postopanje pristojnega sodišča, ki ji je dodeljen VL vpisnik, ni tehten razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP,
Tožeča stranka pred odločanjem prvostopenjskega sodišča ni predložila vseh potrebnih listin. Listine, priložene pritožbi, bi pritožbeno sodišče upoštevalo le, če bi tožeča stranka izkazala za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do konca postopka na prvi stopnji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča - protipravno ravnanje sodišča - ničnost izvršilnega postopka
Bistveno je, da tožeča stranka sodišču ne očita nikakršnega protipravnega ravnanja, ampak zahteva ugotovitev ničnosti izvršilnega postopka le kot posledice nedopustnih dejanj v zvezi s sestavo notarskega zapisa in sodne poravnave.
ZOR člen 376, 376/1.ZPP člen 2, 8, 339, 339/2-8, 339/2-14.
zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka – kdaj je zdravljenje zaključeno – ustalitev škode – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odločilno je vprašanje, kdaj se je škoda 'ustalila'. Vrhovno sodišče se strinja z razlogi sodišč druge in prve stopnje, da je za trenutek, ko je tožnica zvedela, da se je njeno zdravstveno stanje toliko stabiliziralo, da ni bilo mogoče več pričakovati bistvenega izboljšanja ali poslabšanja, šteti dne 25.9.1997 na glavni obravnavi v delovnem sporu opr št. Pd145/96 (ki je potekal med istima pravdnima strankama) prebrano izvedeniško mnenje, kjer je izvedenka zapisala, da tožnice ni možno uspešno zdraviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0010701
ZOR člen 28, 295, 295/1.ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 339, 339/2-14.
plačilo za izkoriščanje modela - pogodbena volja strank – izpolnitev obveznosti – sklepčnost tožbe – trditveno breme
Ker je bila prava pogodbena volja med pravdnima strankama sporna, sta jo sodišči kljub obstoječi pogodbi in aneksoma morali ugotavljati. Sodišče je pri ugotavljanju prave pogodbene volje presojalo določbe pogodb in ocenjevalo tudi druge izvedene dokaze (izpovedi strank, izvedensko mnenje, sporazume) in na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov zaključilo, da sporazumi niso veljali kot računi in ne predstavljajo delitve dohodka, kot je zatrjeval tožnik.
Tožnik bi moral zatrjevati dejstva, ki utemeljujejo njegov zahtevek za plačilo, da bi bila njegova tožba sklepčna.
Toženka je dokazala odplačnost pogodbe o izročitvi premoženja. Toženki je v pogodbi priznano preteklo izpolnjevanje obveznosti v korist izročevalke, doba bodočega izpolnjevanja pa je bila v času sklenitve pogodbe neznana, zaradi česar ni možen natančen matematičen izračun medsebojnih dajatev. Očitnega nesoglasja med dajatvami ene in druge stranke v pogodbi pa tožeča stranka ni pravočasno zatrjevala.
Revizija proti odločitvi o zamudnih obrestih kot stranski terjatvi po pravilih procesnega prava nima nikakršne vrednosti, saj se vrednost zamudnih obresti ne upošteva. Zato je taka revizija vložena proti sodbi, proti kateri je ni mogoče vložiti.
V revizijskem odločanju, kjer je predmet spora plačilo stroškov upravne izvršbe, revizijsko sodišče ne more presojati ugovorov, ki se nanašajo na sam inšpekcijski ukrep.
povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti sodbe - dokazni standard – dokazno breme
Ko toženka trdi, da je bilo dokazno breme nekorektno prenešeno nanjo, saj se negativnih dejstev vendar ne da dokazati, ji je treba pojasniti, da je njeno stališče zmotno. Tožeči stranki je naloženo dokazovanje pozitivnih dejstev, to je tistih, na katere opira svoj zahtevek, tožena stranka pa dokazuje, da trditve nasprotne stranke ne držijo (212. člen ZPP). Ne gre za prenos dokaznega bremena in za dokazovanje negativnih dejstev, ampak za dolžnost oziroma možnost izpodbijanja navedb in dokazov nasprotnika.
dovolitev priglašenih del - predhodno vprašanje – prekinitev postopka – sporno lastništvo nepremičnine – zaznamba spora v zemljiški knjigi
Razlog za prekinitev postopka za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del zaradi rešitve predhodnega vprašanja ne more biti zaznamba spora na nepremičnini, če je vložnik zahteve za izdajo odločbe lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet predvidenega posega v prostor, izkazal z izpiskom iz zemljiške knjige. Zaznamba spora namreč nima za posledico izgube lastninske pravice.
denacionalizacija - funkcionalno zemljišče – ovire za vračilo v naravi - lastninska pravica fizičnih oseb
Če je na zemljišču, katerega del se zahteva v naravi, lastninska pravica fizične osebe, tega dela ni možno vrniti v naravi in je brezpredmetno ugotavljanje, ali gre za funkcionalno zemljišče.