dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - zelo hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme - pogoji za dovolitev začasne odredbe
Ker v dokončnem upravnem aktu - sklep o obnovi postopka vrednost ni določena v denarnem znesku, revizija po 1. točki 2. odstavka 83. člena ni dovoljena. Odstop od sodne prakse in hude posledice za stranko se kot razloga za dovolitev revizije v obnovitvenem postopku ugotavljata samo, če se nanašata na vprašanje razlogov za obnovo, ne pa na materialna vprašanja, ki se bodo presojala v obnovljenem postopku. Če revizija ni dovoljena in se zaradi tega zavrže, se zavrže tudi predlog za izdajo začasne odredbe.
pripor - odreditev pripora - begosumnost - evropski nalog za prijetje in predajo - državljan članice Evropske unije
Možnost uporabe evropskega naloga za prijetje in predajo pride v poštev, ko begosumnega obdolženca - državljana Unije ni mogoče prijeti v naši državi, ob ostalih izpolnjenih pogojih za uporabo tega instituta.
Vrhovno sodišče pri odločanju o podaljšanju pripora med drugim oceni, ali preiskava iz objektivnih razlogov ni bila končana, ne pa tudi, ali bi preiskovalni sodnik lahko posamezno preiskovalno dejanje opravil hitreje.
Če določeno ravnanje tudi s stališča naravne vzročnosti ne more biti vzrok določeni škodi, potem tudi o pravni vzročnosti ne moremo govoriti (izjema velja za oprostitve dolžnega ravnanja, kjer pravo pogoj fingira kot vzrok). Vprašanje, ali obstaja naravna vzročnost, pa je dejansko vprašanje.
lokacijsko dovoljenje - pravica graditi - dokazna sredstva
Pravice graditi v smislu 53. člena ZUN ni možno dokazovati le z vpisom v zemljiško knjigo, temveč tudi na druge načine, med drugim s pogodbo ali drugo listino, sposobno za vpis v zemljiško knjigo.
ZKP člen 398, 398/1-1, 407, 407/1-1.KZ člen 47, 48.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje – dovoljenost – višina izrečene ali potrjene kazni – izrek enotne kazni – stek kaznivih dejanj - odmera kazni obsojencu – postopek neprave obnove – razlaga zakona
Pritožba na tretjo stopnjo po 1. točki prvega odstavka 398. člena ZKP pride v poštev le v primeru, ko sodišče obdolžencu hkrati sodi za vsa kazniva dejanja v steku in mu izreče enotno kazen dvajset let zapora (2. točka drugega odstavka 47. člena KZ) oziroma je bila z odločbo pritožbenega sodišča takšna kazen potrjena.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah - bodoča škoda
Pred sodiščem druge stopnje znižana odškodnina ne ustreza na prvi stopnji sojenja ugotovljenima intenziteti in trajanju telesnih in duševnih bolečin in strahu in odstopa od odškodnin, ki jih sodišča za primerljive škode prisojajo drugim oškodovancem.
ZUS-1 člen 22, 22/2.ZPP člen 83, 83/1, 86, 86/3, 86/4.
revizija – dovoljenost – postulacijska sposobnost – pravniški državni izpit – pravočasnost revizije
ZPP ne določa, da bi bilo pomanjkanje postulacijske sposobnosti mogoče odpraviti, kakor to določa glede nekaterih drugih istovrstnih procesnih predpostavk, na primer sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti. Dopolnitev revizije, ki jo je revidentka vložila po odvetnici, zato ni mogoče šteti za odpravo pomanjkljivosti, do katere je prišlo zaradi vložitve revizije neposredno po stranki, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Zato je dopolnitev revizije po odvetniku pravočasna le, če je vložena v 30. dneh od vročitve prepisa sodbe, ne pa tudi, če je vložena v roku, ki ga je sodišče dalo stranki za predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu.
ZOR člen 154, 154/1. ZVJS člen 21, 21/1, 21/2-2, 21/2-3. FIS pravila člen 5.
krivdna odgovornost smučarja – kršitev predpisov o obnašanju na smučiščih – FIS pravila – izbira smeri vožnje in prehitevanje smučarja – deljena krivda – solidarna odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti – načelo individualizacije višine odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Smučar nižje na smučišču ima prednost pred tistim smučarjem, ki prihaja od zadaj, in mora zato slednji smučati tako, da upošteva ravnanje smučarja pred seboj in smuča na ustrezni razdalji levo ali desno od njega.
odmera sodne takse – zastaranje – pravni interes za pritožbo
Ker zaradi zastaranja plačila sodne takse ni več mogoče zahtevati in sodne takse tudi ni več mogoče prisilno izterjati, tožnik nima več pravno varovanega interesa, da izdano odločbo izpodbija.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Če sodišče druge stopnje ugotovi bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ker niso bili izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti pri sodišču prve stopnje, razveljavi sodbo sodišča prve stopnje. Ostali uveljavljani pritožbeni razlogi so v tej situaciji brezpredmetni.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1009973
ZUS člen 25, 25/1-2, 25/3-3, 60, 60/1-3. ZUP (1986) člen 242, 243, 243/1.ZUS-1 člen 75, 75/2.
denacionalizacija - bistvena kršitev določb postopka - sodelovanje stranke v postopku
Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka ni prekršila tožničine pravice do sodelovanja v postopku s tem, ko je kot drugostopni upravni organ na podlagi procesnega gradiva, zbranega v postopku na prvi stopnji, odpravila odločbo upravnega organa prve stopnje in sama rešila stvar. Tožena stranka ima namreč podlago za takšno postopanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku 243. člena ZUP (1986).
Sodišče pri presoji, ali je podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, upošteva tudi okolje in razmere, v katerih obdolženec živi, zato ne gre za diskriminatorno obravnavanje obdolženca.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice – vlaganja v tujo nepremičnino – povečanje vrednosti objekta
Povečanje vrednosti zaradi vlaganj v nepremičnino po nobeni zakonski podlagi samodejno ne privede do spremembe njenega stvarnopravnega statusa, saj tudi v primeru gradbenega objekta morebitni prizidani ali nadzidani deli praviloma delijo pravno usodo obstoječega objekta – razen, če gre za samostojno gradbeno celoto v pomenu ustvaritve nove stvari kot podlage za originarno pridobitev lastninske pravice na njej po določbah 21. in 22. člena v času adaptacije še veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča - izločitev sodišča
Stranka ne more doseči prenosa svoje zadeve v odločanje drugemu sodišču zgolj zato, ker stvarno in krajevno pristojno sodišče, pred katerim že teče postopek, ne postopa oziroma odloči skladno z njenimi pričakovanji. To bi nasprotovalo ne le določbi 67. člena ZPP, pač pa tudi določbi drugega odstavka 23. člena Ustave RS, po kateri lahko vsakemu, ki zahteva sodno varstvo, sodi samo sodnik, izbran po vnaprej z zakonom in sodnim redom določenih pravilih oziroma tako imenovan naravni sodnik.
ZUS-1 člen 85, 85/2, 86.ZUP člen 117, 297, 297/2.ZPP člen 339, 339/2-14.
ukrep urbanističnega inšpektorja – upravna izvršba – stroški upravne izvršbe – izpodbijanje izvršilnega naslova v izvršbi
V upravnem sporu, kjer se presoja pravilnost sklepa o stroških upravne izvršbe, tožnik ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost samega izvršilnega naslova.
Z inšpekcijsko odločbo je bilo tožnici naloženo, da odstrani lesen pritličen objekt s pripadajočim betonskim platojem, zaključen z dvokapno streho, in oporne betonske zidove na južni in zahodni strani objekta z vmesnimi stopnicami, vse na parc.št. 10 k.o. ..., ter na zemljišču vzpostavi prejšnje stanje. Tožnica je obveznost delno izpolnila s tem, ko je porušila pritličen lesen objekt, ni pa odstranila betonske plošče, na kateri je objekt stal, in betonski oporni zid z vmesnimi stopnicami. Zato je preostalo z inšpekcijsko določbo naloženo obveznost namesto tožnice opravil pooblaščeni izvajalec na njene stroške, na kar je bila tožnica predhodno opozorjena. Pooblaščeni izvajalec tako ni pospravil le material, temveč je odstranil betonsko ploščo, oporni zid in stopnice. Stroške, ki so s tem nastali, pa je dolžna plačati tožnica.