obstoj izvenzakonske skupnosti – življenjska skupnost – dedna pravica
Samo obstoj življenjske skupnosti moškega in ženske ne zadostuje za izpolnitev pravnega standarda izvenzakonske skupnosti. Izpolnjeni morajo biti vsi elementi, ki so sicer značilni za zakonsko skupnost, med njimi tudi taka vsebina notranjega razmerja partnerjev, kot jo poudarjata v tej zadevi obe sodišči (čustvena, moralna, duhovna, seksualna povezanost).
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 163, 163/1, 164, 164/1.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – pojem nevarne dejavnosti – poškodba pacienta med igranjem nogometa – objektivna in krivdna odgovornost psihiatrične bolnišnice – izvajanje nadzorstva – zdravljenje odvisnosti od alkohola – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – privolitev oškodovanca
Psihiatrični bolnišnici ni mogoče očitati, da je bilo njeno ravnanje nedopustno. Tožnika ni silila v igranje nogometa, nasprotno, predpisala mu je celo omejitev telovadbe zaradi bolečin v nogah in drugih težav. Tožnik se njenih navodil ni držal. Njegova diagnoza odvisnosti od alkohola, ko se je zdravil na odprtem oddelku, ji tudi ne nalaga dolžnosti, da bi mu preprečevala udejstvovanje pri igri nogometa v prostem času. Tudi nadzor v bolnišnici je ustrezno organizirala.
Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS člen 1.UZITUL člen 1, 13. Zakon o službi v oboroženih silah člen 218.
pasivna legitimacija RS – škoda povzročena z ravnanjem vojaških oseb JLA – državljanstvo RS – povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – telesne bolečine – strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
S pravicami državljanov RS so izenačeni državljani ostalih republik nekdanje SFRJ, tudi če niso bili njeni državljani ob plebiscitu, niti niso njeni državljani postali kasneje in tudi če v njej niso imeli oziroma nimajo prebivališča. Zato so neutemeljene trditve toženke, da bi bil tožnik po 13. členu UZITUL s pravicami državljanov RS lahko izenačen le, če bi za slovensko državljanstvo zaprosil in ga pridobil.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - ustna pogodba o prenosu nepremičnine po spremembi statusa - mandatna pogodba - subjektivna simulacija - omejitev razpolaganja s kmetijskimi zemljišči - izigravanje zakona - učinki zavezovalnih poslov
Razmerje tožnika in toženca je mogoče pravno opredeliti kot mandatno razmerje, na podlagi katerega je toženec kot mandatar sklenil prodajno pogodbo v svojem imenu, vendar za račun tožnika kot mandanta (indirektno zastopanje) in se zavezal prenesti lastninsko pravico (koristi iz sklenjenega posla) na tožnika, ko bo nepremičnina postala stavbno zemljišče.
Učinki njunega dogovora niso v nasprotju z namenom ZKZ, kajti lastnik te nepremičnine je bil ves čas toženec, ki je imel status kmeta, tožnik pa je zahteval izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ko je nepremičnina postala stavbno zemljišče, torej ko bi v skladu z zakonom lahko postal njen lastnik.
Samo sklepanje zavezovalnih poslov na stvarnopravnem področju nima nobenih posledic.
Tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ker revidenta v reviziji nista niti neposredno niti opisno navedla, kateri pogoj za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavanem primeru izpolnjen, revizije ni mogoče dovoliti.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - zelo hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme - pogoji za dovolitev začasne odredbe
Ker v dokončnem upravnem aktu - sklep o obnovi postopka vrednost ni določena v denarnem znesku, revizija po 1. točki 2. odstavka 83. člena ni dovoljena. Odstop od sodne prakse in hude posledice za stranko se kot razloga za dovolitev revizije v obnovitvenem postopku ugotavljata samo, če se nanašata na vprašanje razlogov za obnovo, ne pa na materialna vprašanja, ki se bodo presojala v obnovljenem postopku. Če revizija ni dovoljena in se zaradi tega zavrže, se zavrže tudi predlog za izdajo začasne odredbe.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela – zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Revizijsko sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti vrednosti izpodbijanega dela spornega predmeta, saj je trditveno in dokazno breme glede dovoljenosti revizije na vlagatelju revizije.
Le drugačna oblika vračanja premoženja od tiste, ki jo želi revident, še ne more pomeniti zelo hudih posledic.
spor o pristojnosti - izključna krajevna pristojnost - odločitev o nepristojnosti po uradni dolžnosti - splošna pristojnost - mandatna tožba
Določba prvega odstavka 47. člena ZPP, na katero se je sklicevalo prvostopenjsko sodišče, je določba o splošni in ne o izključni pristojnosti. Zato v zakonu ni bilo podlage, da bi se lahko po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno.
Če določeno ravnanje tudi s stališča naravne vzročnosti ne more biti vzrok določeni škodi, potem tudi o pravni vzročnosti ne moremo govoriti (izjema velja za oprostitve dolžnega ravnanja, kjer pravo pogoj fingira kot vzrok). Vprašanje, ali obstaja naravna vzročnost, pa je dejansko vprašanje.
lokacijsko dovoljenje - pravica graditi - dokazna sredstva
Pravice graditi v smislu 53. člena ZUN ni možno dokazovati le z vpisom v zemljiško knjigo, temveč tudi na druge načine, med drugim s pogodbo ali drugo listino, sposobno za vpis v zemljiško knjigo.
pripor - odreditev pripora - begosumnost - evropski nalog za prijetje in predajo - državljan članice Evropske unije
Možnost uporabe evropskega naloga za prijetje in predajo pride v poštev, ko begosumnega obdolženca - državljana Unije ni mogoče prijeti v naši državi, ob ostalih izpolnjenih pogojih za uporabo tega instituta.
Vrhovno sodišče pri odločanju o podaljšanju pripora med drugim oceni, ali preiskava iz objektivnih razlogov ni bila končana, ne pa tudi, ali bi preiskovalni sodnik lahko posamezno preiskovalno dejanje opravil hitreje.
postopek uvoza zaradi izvoza - odloženo plačilo carinskega dolga postopek z ekonomskim učinkom - preferencialna obravnava - poreklo blaga - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - odločba Ustavnega sodišča
Ko je carinski dolžnik pri postopku uvoza zaradi izvoza prijavil za preferencialno obravnavo blago, za katerega velja preferencialni status in je carinski dolg nastal na podlagi 145. člena CZ z odstranitvijo blaga izpod carinskega nadzora, je glede na ustavno odločbo št. U-I-353/04 z dne 31.5.2006, pri odločanju o carinskem dolgu potrebno uporabiti 151.b člen CZ.
V primerih, kadar taksni zavezanec ne predloži sodišču tudi dokazila o plačilu takse (to je zavezanec storil šele v pritožbenem postopku), se po določbah 3. odstavka 29. člena v zvezi s 1. odstavkom 30. člena ZST izterja le kazenska taksa. Če iz potrdila izhaja, da je bila taksa plačana pravočasno, se izterja kazenska taksa v višini 10%.
predhodni preizkus tožbe - položaj stranke - pooblaščenec prejemnika blaga - procesne predpostavke - pravni interes
Tožeča stranka, ki je bila pooblaščenka prejemnika blaga v carinskem pritožbenem postopku, tožbo pa je vložila v svojem imenu in ne v imenu prejemnika blaga, ki je sicer aktivno legitimiran za vložitev tožbe, ne more biti nosilka pravic ali obveznosti, ki gredo po Carinskem zakonu strankam v postopku in izpodbijana odločba drugostopenjskega upravnega organa zato očitno ne posega v njeno pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto korist.
dopolnitev dokaznega postopka – trditveno in dokazno breme
Po presoji pritožbenega sodišča ocena prvostopnega organa, da se gradnja mejnega zidu ne dovoli, ki jo je utemeljil z navedbo pogojev, ki jih določa Odlok o pomožnih objektih, ne zadošča. Po navedenem Odloku imajo sosedje pravico nasprotovati gradnji in dokazovati, da so prizadete njihove pravice in zakoniti interesi. Vendar zgolj zatrjevanje teh dejstev ne zadošča, kot pravilno poudarja sodišče prve stopnje. Tožnik zatrjuje, da mu gradnja zidu odvzema razgled in osončenje. To trditev pa je dolžan dokazati oziroma mora upravni organ izvesti v tej smeri dokazni postopek in ugotoviti resnično stanje stvari in šele na tej podlagi sprejeti odločitev, ali predmetna gradnja resnično posega v interese soseda.
zavrženje tožbe – vložitev pri napačnem organu – očitna pomota
V obravnavanem primeru vložitve tožbe pri napačnem organu ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, ki ga je zastopala odvetnica kot kvalificirana pooblaščenka, saj je bil tudi pravni pouk v izpodbijani odločbi jasen in nedvoumen.
Ker je v obravnavani zadevi tožnik vložil revizijo zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti, saj po zakonu ni predvidena, je takšna revizija glede na določbo 3. odstavka 83. člena ZUS-1 nedovoljena.