odgovornost za škodo od nevarne stvari – poškodba pri čiščenju skobelnega stroja - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti – ravnanje oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine - strah
Bistveno v konkretnem primeru je, da toženi stranki za tožnikovo škodo, ki izvira iz nevarne stvari, odgovarjata po načelu vzročnosti oziroma objektivno (drugi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 173. člena ZOR). Sporen pa je delež tožnikove soodgovornosti. Ta je načeloma ustrezen teži njegovega krivdnega ravnanja; za posledico ima zmanjšanje odgovornosti objektivno odgovornega povzročitelja škode za delež krivdne odgovornosti oškodovanca samega. Drugače pa je, ko je ugotovljeno, da je krivdno ravnal tudi povzročitelj škode, ki je že objektivno odgovoren za škodo. Pri dokončni porazdelitvi odgovornosti je treba v takih primerih delež odgovornosti, ki zadeva oškodovanca zaradi njegovega krivdnega ravnanja, zmanjšati ustrezno stopnji krivdne odgovornosti (tudi objektivno odgovornega) povzročitelja škode in v posledici tega objektivno odgovornost povzročitelja škode zmanjšati za (morebiten) presežek oškodovančeve krivde nad krivdo povzročitelja škode.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Vprašanje valorizacije zneskov akontacij odškodnine je po svoji naravi pravno vprašanje. Ta pa sodišče rešuje po uradni dolžnosti in ne, če to od sodišča zahteva katera od strank.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - največja korist otroka - medsebojna navezanost otrok - osebne lastnosti staršev - ponovitev razgovora z otrokom - mnenje izvedenca psihologa
V tej zadevi so pri ugotavljanju otrokove največje koristi poleg medsebojne navezanosti obeh otrok upoštevane tudi osebnostne lastnosti obeh staršev, ki sta si značajsko zelo različna. Ponovno izpraševanje sina bi bilo izrazito v njegovo škodo, saj so pri otroku že izraženi znaki večjega notranjega nemira zaradi hudih dolgotrajnih zunanjih pritiskov.
pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in z zavrnitvijo dokazov, ki očitno ne morejo biti uspešni, ne krši obdolženčeve pravice do obrambe.
Tožeča stranka je prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vložila po opravljenem procesnem dejanju, za katerega je bilo treba plačati sodno takso, zato se tožeče stranke plačila sodne takse za pritožbo ne da oprostiti za nazaj.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1009975
ZUS-1 člen 22, 22/1, 72, 72/2.ZPP člen 343, 343/3, 351, 351/1.
azil - podaljšanje omejitve gibanja - pravni interes za pritožbo
Ker je z izpodbijanim sklepom odrejena omejitev gibanja prenehala učinkovati, si tožnik ne more izboljšati pravnega položaja, zato ne izkazuje več pravnega interesa za varstvo svojih pravic in pravnih koristi v upravnem sporu.
Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
azil – pospešeni postopek – lažna predstavitev razlogov – splošna verodostojnost – upoštevanje informacij o stanju v izvorni državi
Pritožbeno sodišče se pridružuje oceni, da je celotna tožnikova zgodba malo verjetna, saj so si tožnikove izjave o navedenih bistvenih dejstvih njegove zgodbe do take mere nasprotujoče in nekonsistentne, da jim ni mogoče verjeti. Zato sta tožena stranka in sodišče prve stopnje pravilno in upravičeno presodila, da tožnik lažno predstavlja razloge, na katere se sklicuje (4. alineja 55. člena ZMZ), prav tako pa tudi za oceno, da na podlagi takih tožnikovih izjav oziroma njegove celotne zgodbe ni mogoče ugotoviti tožnikove splošne verodostojnosti kot predpogoja za izvedbo rednega oziroma nadaljnjega postopka. Zato je tudi pravilna presoja sodišča prve stopnje, da toženi stranki, ker ni bila ugotovljena splošna tožnikova verodostojnost, po izrecni določbi 4. točke 22. člena ZMZ ni bilo treba ugotavljati in upoštevati informacij o izvorni državi iz 8. alineje 23. člena ZMZ.
Med viri dohodnine je tudi dohodek iz dejavnosti; pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe o odmeri davka iz dejavnosti ni pogoj za vštevanje dobička v odmerno osnovo.
postopek uvoza zaradi izvoza - odloženo plačilo carinskega dolga postopek z ekonomskim učinkom - preferencialna obravnava - poreklo blaga - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - odločba Ustavnega sodišča
Ko je carinski dolžnik pri postopku uvoza zaradi izvoza prijavil za preferencialno obravnavo blago, za katerega velja preferencialni status in je carinski dolg nastal na podlagi 145. člena CZ z odstranitvijo blaga izpod carinskega nadzora, je glede na ustavno odločbo št. U-I-353/04 z dne 31.5.2006, pri odločanju o carinskem dolgu potrebno uporabiti 151.b člen CZ.
Ob upoštevanju časovne oddaljenosti posameznih dogodkov in njihovega subjektivnega dojemanja le-teh ne gre za takšne neskladnosti v izjavah tožnikov (glede dogodka posilstva, vremenskih razmer in trajanja vojne v matični državi), ki bi bile lahko podlaga za ugotovitev splošne neverodostojnosti tožnikov kot prosilcev za azil, kar je bilo v tej zadevi edini razlog za zavrnitev njunih prošenj za azil. Določba o brezplačni pravni pomoči prosilcem za azil, ki jo vsebuje ZAzil, ne izključuje uporabe 3. odstavka 25. člena ZUS-1.
dopolnitev dokaznega postopka – trditveno in dokazno breme
Po presoji pritožbenega sodišča ocena prvostopnega organa, da se gradnja mejnega zidu ne dovoli, ki jo je utemeljil z navedbo pogojev, ki jih določa Odlok o pomožnih objektih, ne zadošča. Po navedenem Odloku imajo sosedje pravico nasprotovati gradnji in dokazovati, da so prizadete njihove pravice in zakoniti interesi. Vendar zgolj zatrjevanje teh dejstev ne zadošča, kot pravilno poudarja sodišče prve stopnje. Tožnik zatrjuje, da mu gradnja zidu odvzema razgled in osončenje. To trditev pa je dolžan dokazati oziroma mora upravni organ izvesti v tej smeri dokazni postopek in ugotoviti resnično stanje stvari in šele na tej podlagi sprejeti odločitev, ali predmetna gradnja resnično posega v interese soseda.
predhodni preizkus tožbe - položaj stranke - pooblaščenec prejemnika blaga - procesne predpostavke - pravni interes
Tožeča stranka, ki je bila pooblaščenka prejemnika blaga v carinskem pritožbenem postopku, tožbo pa je vložila v svojem imenu in ne v imenu prejemnika blaga, ki je sicer aktivno legitimiran za vložitev tožbe, ne more biti nosilka pravic ali obveznosti, ki gredo po Carinskem zakonu strankam v postopku in izpodbijana odločba drugostopenjskega upravnega organa zato očitno ne posega v njeno pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto korist.
V primerih, kadar taksni zavezanec ne predloži sodišču tudi dokazila o plačilu takse (to je zavezanec storil šele v pritožbenem postopku), se po določbah 3. odstavka 29. člena v zvezi s 1. odstavkom 30. člena ZST izterja le kazenska taksa. Če iz potrdila izhaja, da je bila taksa plačana pravočasno, se izterja kazenska taksa v višini 10%.
zavrženje tožbe – vložitev pri napačnem organu – očitna pomota
V obravnavanem primeru vložitve tožbe pri napačnem organu ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, ki ga je zastopala odvetnica kot kvalificirana pooblaščenka, saj je bil tudi pravni pouk v izpodbijani odločbi jasen in nedvoumen.