prehodne določbe ZUS-1 – nedovoljena pritožba – dovoljeno pravno sredstvo po ZUS-1
Ker je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba le, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt (73. člen ZUS-1), v tem primeru pa je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo, zato pritožba zoper njo ni dovoljena, ne glede na to, da je pritožba, vložena v začetku leta 2007, vložena zoper sodbo prvostopnega sodišča, izdano koncem leta 2006, ko je še veljal ZUS.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/1-3, 6/3. ZJU člen 46, 46/1, 50, 50/1.
informacija javnega značaja – javni uslužbenci – osebni podatki
Razkritje osebnega podatka je lahko pod določenimi pogoji dopustno tudi v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Le v primeru, če bi se zahteva prosilca nanašala na podatke, ki v skladu s 6. členom ZDIJZ pomenijo izjeme od prosto dostopnih informacij, bi moral organ prosilcu zavrniti dostop do zahtevane informacije.
Na podlagi 3. alineje prvega odstavka 39. člena ZDavP se davčna osnova ugotovi z oceno tudi takrat, kadar dolžnik računov nima evidentiranih v poslovnih knjigah; ali če se ugotovi, da računi, ki so bili podlaga za davčni obračun, niso bili izdani, oziroma če se ugotovi, da je zavezanec prodajal gorivo, prodaje pa ni imel evidentirane v poslovnih knjigah.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 32, 32/2, 32/3. ZPP člen 86, 86/4, 343, 343/4.
začasna odredba – začasna ureditev stanja – pogoji – postulacijska sposobnost
V primeru začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 mora biti možnost nastanka težko popravljive škode zatrjevana in izkazana. Zgolj preprečitev posega v pravno sfero tožnika oziroma njegova pravna pričakovanja v zvezi s podelitvijo prve koncesije ne more biti razlog za izdajo začasne odredbe.
Nagrada stečajnemu upravitelju ni nagrada, uvedena na podlagi zakona po 14. točki 19. člena ZDoh, temveč plačilo za opravljeno delo in se zato glede na prvi odstavek 15. člena ZDoh všteva v osnovo za dohodnino.
CZ (1995) člen 50, 50/1, 50/3, 158, 158/3. UICZ člen 655, 655/1, 656, 656/1.
sprememba podatkov v carinski deklaraciji – povračilo ali odpustitev carinskega dolga – potrdilo o poreklu blaga – zakonsko dolgovan carinski dolg – spreminjanje deklaracije
Okoliščina, da je bil tožeči stranki carinski dolg v odmernem carinskem postopku zakonito obračunan v skladu z vloženo in izpolnjeno carinsko deklaracijo in je bil zakonito dolgovan v prvotnem carinskem postopku, ne pomeni tudi, da je bil navedeni carinski dolg zakonsko dolgovan v smislu tretjega odstavka 158. člena v posebnem postopku za povračilo oziroma odpustitev carinskega dolga.
spor o pristojnosti – izvršba na denarna sredstva na računu – prebivališče dolžnika – podatki centralnega registra prebivalsta - ustalitev krajevne pristojnosti
Podatek iz centralnega registra prebivalstva ne pomeni, da ima oseba takrat dejansko stalno prebivališče na registriranem naslovu, in tudi ne, da naj bi na tem naslovu prebivala že v času vložitve izvršilnega predloga. Če pa med postopkom pride do spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, se taka sprememba ne upošteva in ostane še naprej pristojno isto sodišče.
ZLNDL člen 2, 2/3, 7. ZTLR člen 12, 12/1. Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnegaznačaja (1968) člen 6, 6/2, 7.
stavbno zemljišče - družbena lastnina - pravica uporabe - pridržek pravice - delitev parcele - namenska uporaba
Ob preoblikovanju družbene lastnine je sprejemljivo in v skladu z namenom in vsebino pravice uporabe stališče o veljavnosti razpolaganja pravnih prednikov tožeče stranke, ki sta si pridržala delež pravice uporabe na stavbnem zemljišču v družbeni lastnini tako, da sta toženi stranki oziroma njenemu pravnemu predniku odsvojila večji delež na stavbi kot na zemljišču, potrebnem za redno rabo stvari. Element vezanosti na namensko uporabo pri pravici uporabe je mogoče dosledno izpeljati le tako, da pravica uporabe na zemljišču, potrebnem za njeno normalno rabo, pripada vsem (so)lastnikom stavbe ali več stavb, ki se nahajajo na tem zemljišču.
odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost - škoda zaradi poklicnega obolenja – alergija – skrbnost dobrega strokovnjaka
odgovornosti tožene stranke za škodo zaradi poklicnega obolenja ni mogoče iskati v določbi drugega odstavka 154. člena ZOR. Delo z umetnim krznom, volno in krojaško kredo že po naravi stvari in po izkustvu ni nevarno, omenjene stvari pa niso nevarne za zdravje ljudi na splošno, temveč v posebnih okoliščinah posameznikove preobčutljivosti, ki lahko sproži alergično reakcijo. Prav za to gre v obravnavanem primeru.
Pri ugotavljanju krivdne odgovornosti delodajalca za škodo zaradi delavčevega poklicnega obolenja je potrebno raziskati, ali je delodajalec pravočasno poskrbel za premestitev delavca na drugo delo, ki ne bi povzročalo alergičnih reakcij. Pri tem je odgovornost delodajalca stroga, saj mora ravnati s postroženo, profesionalno skrbnostjo.
zaznamba prepovedi parcelacije in prometa z nepremičnino - izpolnitev pogodbene obveznosti - vpis parcelacije nepremičnin - zapadlost pogodbene obveznosti
Po določbi prvega odstavka 311. člena ZPP sme sodišče naložiti tožeči stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave. Kadar dajatev ni zapadla do konca glavne obravnave, sodba ni izvršljiva kljub pravnomočnosti. Opisano razlago je mogoče uporabiti za obravnavani primer: vtoževano dajatev bi bilo namreč mogoče tožencema naložiti šele po izbrisu v zemljiški knjigi zaznamovane prepovedi. Obveznost tožencev bi bila torej vezana na bodoče negotovo dejstvo.
skupno premoženje zakoncev – višina deležev na skupnem premoženju – prispevek zakonca
Dolg iz naslova kredita bremeni oba zakonca solidarno, ker je bil najet v korist obeh zakoncev in vložen v skupno premoženje.
Spor o deležih na skupnem premoženju ni obračunska pravda in podlaga za določitev deležev ni matematični izračun dohodkov, ampak celovita ocena vseh prispevkov zakoncev v zakonski zvezi. Enako velja za oceno prispevkov zakoncev v skupno premoženje z delom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VS0012156
ZOZP člen 39. ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 362, 362/1, 370, 370/1-2, 370/3.
razlogi za revizijo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrezloženost odločbe drugostopenjskega sodišča možnost obravnavanja pred sodiščem – razloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazloženost zatrjevanih postopkovnih kršitev - povrnitev škode – neznano vozilo
Standard obrazloženosti odločb sodišč druge stopnje je nižji od standarda obrazloženosti odločb sodišč prve stopnje.
Bistveni pogoj iz določbe 39. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Ur. l. RS, št. 70/1994), t.j., da je škodo povzročil voznik neznanega motornega vozila, ni izkazan, zato toženka za tožnikovo škodo ne odgovarja.
nujni delež – vrnitev darila v zapuščino – izročilna pogodba – pravna narava pogodbe – pogodbena volja strank – odplačnost
Pravne posledice sklenjene pogodbe, njeni učinki med pogodbenikoma in učinki v dednopravnih razmerjih so odvisni od pravne narave sklenjene pogodbe. Pri presoji slednje pa ni ključen samo formalni naziv pogodbe, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov. Pri tem je odločilno, kakšen interes sta pogodbenika zasledovala pri sklenitvi pogodbe oziroma kakšen namen sta hotela s pogodbo doseči.
Izpodbijani del pritožbene sodbe ne presega revizijskega praga, drugi del izpodbijane pritožbene odločbe pa je sklep razveljavitvene narave. Zato revizija ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0012210
ZPP člen 1, 18. ZOR člen 210, 210/4, 214. ZDavP člen 1, 1/1, 1/2, 1/3, 95, 95/1, 95/4, 95/5. ZDoh člen 114, 114/1, 114/5. ZDS člen 4. ZUst člen 46, 46/4.
Pravna podlaga za vrnitev preveč plačane dohodnine in za uveljavitev zakonskih zamudnih obresti od davčnih preplačil je urejena v davčnih predpisih (114. člen ZDoh oziroma 95. člen ZDavP), njihova določila pa pomenijo specialno ureditev v primerjavi s splošnimi določbami ZOR. Tudi odločanje o zahtevkih iz 114. člena ZDoh oziroma iz 95. člena ZDavP je pridržano organom, ki odločajo na matičnem področju, to je davčnim organom, ki pri tem uporabljajo ZUP oziroma zakon, ki ureja davčni postopek.
rok za vložitev revizije - vložitev revizije pri nepristojnem sodišču - nevednost vložnika - očitna pomota vložnika - zavrženje revizije
Ker lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen v primeru, ko ima sama ali njen zastopnik opravljen pravniški državni izpit, kot v obravnavanem primeru, ni dvoma, da vložitve revizije pri nepristojnem sodišču ne moremo pripisati (pravni) nevednosti vložnika. Hkrati tudi ni dvoma, da očitne pomote vložnika po sodni praksi ni, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.
ZPP člen 196, 374, 374/2, 377, 380, 380/1, 406, 422.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - nujno sosporništvo - stvarna legitimacija - spor o ugotavljanju in izpodbijanju očetovstva - ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva
Ker so v pravdi za ugotovitev ničnosti izjave o pripoznanju očetovstva prva toženka (mati), drugi toženec (otrok) in tretji toženec (oče oziroma moški, ki je pripoznal očetovstvo) nujni sosporniki in ker je tožnik s spornim tožbenim zahtevkom zajel le prvo toženko in tretjega toženca, je podano pomanjkanje stvarne legitimacije.
Pravila iz 28. člena ZD za izračun nujnega deleža terjajo ustrezno trditeveno podlago. Pri prikrajšanju nujnega deleža je tožbeni zahtevek oblikovalne in dajatvene narave, saj je treba zahtevati vrnitev darila v samo zapuščino.