Gre namreč za prehodne in končne določbe Zakona o zavodih (62. in 65. člen), ki opredeljujejo lastninsko pravico na premoženju, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju tedanjih delovnih organizacij, torej, kot izhaja iz določbe 1. odst. 62. čl. Zakona o zavodih, obstoječih delovnih organizacij na dan 1.4.1991, pri tem je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da se ti prehodni določbi ne moreta raztezati na predlagatelja, saj je bil ta ustanovljen kasneje, v letu 1992.
dolžnikov naslov – uradno prijavljeni naslov – dejansko prebivališče – poziv upniku k navedbi točnega dolžnikovega naslova – zavrženje izvršilnega predloga
Upnik pravilno opozarja, da dejstvo, da upnik posreduje naslov, ki je enak podatkom iz Centralnega registra prebivalstva, ne more iti upniku v škodo, če se ta podatek o bivališču dolžnika razlikuje od dejanskega prebivališča. Če je ob pozivu upniku, naj navede točen naslov dolžnika, sodišče že razpolagalo z podatkom iz uradnih evidenc o dolžnikovem bivališču, ki je bilo isto, kot ga je navedel upnik, očitek upniku, da po pozivu ni ravnal, iz navedenih razlogov ne more biti utemeljen.
Sodišče prve stopnje je tožnici, ki je v prometni nezgodi utrpela stisnjenje desnega stopala, pri čemer je posledično prišlo do nekroze kože z edemom in mehurji in je bila potrebna dvakratna hospitalizacija ter trije posegi, prisodilo za nepremoženjsko škodo: iz naslova telesnih bolečin 1,600.000,00 SIT (zahtevano 2,000.000,00 SIT), za strah 300.000,00 SIT (zahtevano 500.000,00 SIT), za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 2,400.000,00 SIT (zahtevano 2,800.000,00 SIT) in za skaženost 150.000,00 SIT (zahtevano 500.000,00 SIT), skupno 4,450.000,00 SIT.
začasna odredba – ugovor – ugovorni postopek – kontradiktornost – razpis naroka – trditveno in dokazno breme – znižan dokazni standard
Postopek z ugovorom je kontradiktoren postopek, zato je potrebno obravnavati trditve in dokaze obeh pravdnih strank. Narok v postopku obravnavanja ugovora zoper začasno odredbo ni obligatoren, je pa v določenih primerih, ko so pravnopomembna dejstva med strankama sporna, potreben.
kreditno razmerje – zavarovalno razmerje – razmerje na podlagi zastavne pogodbe – pravice in obveznosti pogodbenih strank
V zvezi z najetim kreditom so se oblikovala tri razmerja, kreditno med tožečo in toženo stranko, zavarovalno med tožečo stranko in A. ter razmerje na podlagi zastavne pogodbe med tožencema in A. Predmet te pravde je samo kreditno razmerje med pravdnima strankama in kreditna pogodba ustvarja pravice in obveznosti (samo) za pogodbeni stranki.
Na pritožbeni stopnji ni sporno, da pomeni nova kotlovnica skupne dele in naprave večstanovanjske hiše, ki služijo hiši kot celoti, to je v smislu določil 8. člena Stanovanjskega zakona - SZ. Kot taka je v smislu določil SZ solastnina, ki je vezana na etažno lastnino. Torej je toženec v danem primeru lastnik nepremičnine - etažne lastnine, vključno z ustreznim deležem solastnine na skupnih prostorih in napravah v hiši. Za tak zaključek ni odločilno, da ni podpisal pogodbe o upravljanju in ni dal soglasja k preureditvi stare kotlovnice, za kar je očitno zadostovalo ustrezno večinsko soglasje vseh etažnih lastnikov.
Zapadlost terjatve v konkretnem primeru ne izhaja iz generalne pogodbe in pogodb o maksimalni hipoteki oziroma notarskega zapisa, ampak je odvisna od bodočih negotovih dejstev (neredno plačevanje, odstop od pogodbe, prekinitev sodelovanja z upnikom) in v takem primeru sam notarski zapis ne izkazuje nastopa zapadlosti. V predmetni zadevi upnik ne more dokazovati zapadlosti le z navedbami, da dolžnik ni plačal nobenega obroka in je prekinil sodelovanje z upnikom, zato odstopa od pogodbe in zahteva plačilo celotne terjatve, pač pa bi moral zapadlost dokazovati na način, ki je predpisan v 3. in 4. odst. 20. čl. ZIZ. Prvostopno sodišče je zmotno presodilo, da je zapadlost terjatve pravilno izkazana na podlagi navedb upnika in predloženih listin in je zato zavrnilo ugovor dolžnika. Taka odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba akta o sistemizaciji delovnih mest
Tožena stranka je s spremembo in dopolnitvijo pravilnika o sistemizaciji delovnih mest ukinila delovno mesto tožeče stranke z namenom doseči optimalno organiziranost dela oziroma odpraviti podvajanje dela tožeče stranke z delom poslovodje trgovske poslovalnice. Navedeno predstavlja poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela tožeče stranke pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
pritožba predlagatelja - ustavitev postopka - dejanje ni prekršek - drugačni razlogi - nočni mir in počitek - motenje
Dejanja, ki motijo nočni mir in počitek, pri katerih je podana takšna inteziteta dogajanja, da presega v nekem okolju uveljavljane družbene norme katere trajajo nek določen čas, lahko opredelimo kot prekrške.
Čeprav ocena uradnika ni bila podana v pisni obliki, ima naravo dokončne odločitve o tožnikovih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, zato je zoper takšno oceno, ki predstavlja podlago za napredovanje v naziv ali za začetek postopka za ugotavljanje delavčeve nesposobnosti, dopustno sodno varstvo pred delovnim sodiščem.
Zahteva iz petega odstavka 477. člena ZPP se lahko vloži le, dokler katerakoli izmed pravdnih strank ne izkoristi pravice iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
ZOR člen 277, 369, 372, 387, 387/2, 277, 369, 372, 387, 387/2.
obresti - zastaranje
Prav izhajajoč iz določbe 369. člena ZOR, po kateri obresti zastarajo, ko zastara glavna terjatev, je zaključilo, da ne bi bilo logično, če bi plačilo glavnice uvrstili med okoliščine, ki pretrgajo zastaranje za plačilo zamudnih obresti, kot to trdi pritožnik.
Pritožnik se v utemeljitev svojega stališča, da plačilo glavnice pretrga zastaranje obresti, sklicuje na določbo 2. odst. 387. člena ZOR, ki pravi, da dolžnik dolg lahko pripozna ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi posredno, na primer, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje. Navedena določba navaja primere konkludentnih ravnanj dolžnika, ki pomenijo pripoznavo dolga, med njimi plačilo obresti. Iz te določbe torej izhaja sklepanje, da se v primeru, ko dolžnik, ki dolguje glavnico in obresti, plača obresti, predpostavlja, da s tem priznava tudi glavnico. Nelogično bi namreč bilo, da bi dolžnik, ki ne bi priznal glavnice, plačal obresti.
Za preizkus pristojnosti sodišča je odločilen trenutek, ko je bila tožba vložena. Pozneje nastale spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, ali znižanje tožbenega zahtevka (tudi, če je do njih prišlo še pred vročitvijo tožbe toženi stranki oziroma pred dopolnitvijo nepopolne tožbe) na pristojnost ne vplivajo. Sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, ostane pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.
ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 101/1, 101. ZDR člen 90, 90/3, 90, 90/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - delovni invalid - ustrezna zaposlitev
Delovni invalid je deležen splošnega delovnopravnega varstva (kot vsi delavci) in posebnega delovnopravnega varstva glede na položaj invalida. Delodajalec mu mora v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove zagotoviti ustrezno zaposlitev glede na njegovo preostalo delovno zmožnost, ki ne poslabša njegove invalidnosti na drugem delovnem mestu, upoštevajoč pri tem tudi opredelitev ustrezne zaposlitve po 3. odstavku 90. člena ZDR.
Pogoj za pridobitev pravice do dodatka za stalnost je status pripadnika stalne sestave vojske na vojaški dolžnosti. Pripadnik stalne sestave vojske je oseba, ki je razporejena na formacijsko dolžnost. Tožnik je bil najprej razporejen na formacijsko dolžnost v okviru varnostnega organa, nato v izpostavi varnostnega organa. Ker je opravljal dolžnosti, ki so bile del formacije, je upravičen do dodatka za stalnost.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - pisna obdolžitev
Za izpolnitev dolžnosti tožene stranke, da tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogoči zagovor, ne zadošča zgolj splošni poziv, naj do določenega roka sporoči razlog odsotnosti z dela oziroma dostavi bolniški list, ampak bi mu morala določiti kraj in čas, kjer bo zagovor lahko podal. Na podlagi opisanega ravnanja se tožnik niti ni mogel zavedati, da gre za postopek pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti te odpovedi utemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/2, 88/5, 88, 88/1, 88/2, 88/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je imela resen in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker tožnik ni bil izvoljen v naziv izrednega profesorja, saj je izvolitev v naziv obvezna za opravljanje dela visokošolskega učitelja, brez tega tožnik dela po pogodbi o zaposlitvi ni mogel opravljati.
Subjektivni in objektivni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi je začel teči z dnem, ko je odločba o zavrnitvi tožnikove zahteve za izvolitev v naziv postala dokončna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - službeno potovanje
Ker je tožnik neutemeljeno odklonil odrejeno službeno potovanje v tujino, je huje kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja (saj je bila možnost napotitve na službeno potovanje v tujino predvidena v pogodbi o zaposlitvi) in mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.