ZPIZ-1 člen 34, 34/8. ZPIZ/92 člen 19. ZPIZ/83 člen 11.
zavarovalna doba – čas dejanskega zavarovanja – dokupljena doba – pretežnostna zavarovalna doba
Pri presoji, ali je bila tožnica nad polovico skupne zavarovalne dobe zavarovana za ožji ali za širši obseg pravic, je treba upoštevati le čas dejanskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa tudi obdobij, za katera so bili naknadno vplačani prispevki s tako imenovanih dokupom.
ZDR člen 88, 88/1, 88/2, 88/5, 88, 88/1, 88/2, 88/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je imela resen in utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker tožnik ni bil izvoljen v naziv izrednega profesorja, saj je izvolitev v naziv obvezna za opravljanje dela visokošolskega učitelja, brez tega tožnik dela po pogodbi o zaposlitvi ni mogel opravljati.
Subjektivni in objektivni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi je začel teči z dnem, ko je odločba o zavrnitvi tožnikove zahteve za izvolitev v naziv postala dokončna.
izvršilni stroški - nagrada odvetnika - predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe
Predlog, s katerim se predlaga nadaljevanje izvršilnega postopka proti družbenikom izbrisane gospodarske družbe, ima naravo predloga, s katerim se zoper družbenike uvaja izvršilni postopek. Zato je utemeljeno vrednotenje sestave tega predloga v skladu s 1. točko tarifne številke 27 Odvetniške tarife, torej 50 % iz tarifne številke 18, vendar ne več kot 200 točk.
Neposredno sodno varstvo, brez predhodne zahteve za odpravo kršitve, je poleg primerov odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi in denarnih terjatev iz delovnega razmerja, predvideno tudi za izpodbijanje odločitve o disciplinski odgovornosti delavca. (3. odstavek 204. člena ZDR). Sodišče 1. stopnje je tožbo za razveljavitev sklepa o disciplinski odgovornosti napačno zavrglo iz razloga, ker tožniki pred vložitvijo tožbe niso zahtevali varstva svojih pravic pri delodajalcu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - kršitev delovnih obveznosti - krivda
Kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja kot podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je podana le v primeru delavčevega zavestnega ravnanja. Ker tožnik očitanega ravnanja (nedoseganje predvidene mesečne oziroma tedenske obveznosti) ni storil po lastni krivdi, ampak zaradi ravnanja tožene stranke (nezagotavljanje zadostnega obsega dela), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.
ZPIZ-1 člen 34, 34/8. ZPIZ/83 člen 10, 10/3, 22, 22/3. ZPIZ/92 člen 13, 19. ZSZK člen 2, 17.
zavarovanje za ožji obseg pravic - invalidsko zavarovanje - zavarovalna doba
V spornem obdobju je bil tožnik kot prevzemnik kmečkega gospodarstva zavarovan samo za primer starosti, tako da to obdobje ne more vplivati na zavarovalno osnovo niti za širši niti za ožji obseg pravic iz invalidskega zavarovanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - pisna obdolžitev
Za izpolnitev dolžnosti tožene stranke, da tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogoči zagovor, ne zadošča zgolj splošni poziv, naj do določenega roka sporoči razlog odsotnosti z dela oziroma dostavi bolniški list, ampak bi mu morala določiti kraj in čas, kjer bo zagovor lahko podal. Na podlagi opisanega ravnanja se tožnik niti ni mogel zavedati, da gre za postopek pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti te odpovedi utemeljen.
redna odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
Delavcu, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, pripada odpravnina v višini, določeni v 2. odstavku 109. člena ZDR. Po 3. odstavku 88. člena ZDR delavec nima pravice do odpravnine, če odkloni ponudbo delodajalca za sklenitev pogodbe o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji za nedoločen čas in za drugo ustrezno delo pri delodajalcu samem. Delodajalec lahko delavcu zagotovi sklenitev pogodbe o zaposlitvi tudi pri drugem delodajalcu, pri čemer ima odklonitev ponudbe enake posledice (izgubo pravice do odpravnine) le, če se ta delodajalec delavcu v pogodbi o zaposlitvi zaveže priznati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu tudi z vštevanjem delovne dobe pri prvem delodajalcu (delovnopravna kontinuiteta) oziroma pravice glede na neprekinjeno delovno dobo. Ker tožnici v ponujeni pogodbi o zaposlitvi pri drugem delodajalcu takšna pravica ni bila zagotovljena, tožnica zaradi odklonitve ponudbe ni izgubila pravice do odpravnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - službeno potovanje
Ker je tožnik neutemeljeno odklonil odrejeno službeno potovanje v tujino, je huje kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja (saj je bila možnost napotitve na službeno potovanje v tujino predvidena v pogodbi o zaposlitvi) in mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Za preizkus pristojnosti sodišča je odločilen trenutek, ko je bila tožba vložena. Pozneje nastale spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, ali znižanje tožbenega zahtevka (tudi, če je do njih prišlo še pred vročitvijo tožbe toženi stranki oziroma pred dopolnitvijo nepopolne tožbe) na pristojnost ne vplivajo. Sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, ostane pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.
Čeprav ocena uradnika ni bila podana v pisni obliki, ima naravo dokončne odločitve o tožnikovih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, zato je zoper takšno oceno, ki predstavlja podlago za napredovanje v naziv ali za začetek postopka za ugotavljanje delavčeve nesposobnosti, dopustno sodno varstvo pred delovnim sodiščem.
zakonske zamudne obresti - tek zamudnih obresti - prepoved ultra alterum tantrum - odločba ustavnega sodišča
Obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa ne plačanih obresti doseže glavnico, velja tudi za pravna razmerja nastala pred 1.1.2002, torej pred uveljavitvijo OZ.
ZZZDR člen 105, 105. ZPP člen 254, 354, 354/1, 254, 354, 354/1.
vzgoja in varstvo otroka - največja korist otroka - dokaz z izvedencem - odprava nasprotja med izvedenskimi mnenji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz navedenih ugotovitev sodišča prve stopnje je razvidno, da se podatki in ocene obeh izvedencev bistveno razlikujejo. ZPP v 254. členu v tem primeru sodišču nalaga, da mora odpraviti te pomanjkljivosti najprej z novim zaslišanjem izvedencev, če pa to ne gre, pa se dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi izvedenci. Nasprotja mora sodišče odpraviti tudi, če stranka tega ne predlaga, zlasti še, če gre za nasprotja med ugotovitvami izvedencev o odločilnih okoliščinah, ki vplivajo na odločitev o varstvu in vzgoji otroka. V tem primeru sodišče stroške plača iz sredstev sodišča, nato pa na podlagi 413. člena ZPP odloči ali te stroške krije ena ali obe pravdni stranki. Če sodišče tega ne stori, je to lahko absolutna kršitev določb pravdnega postopka, če je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
Ko je sodišče prejelo predlog za tu obravnavani vpis lastninske pravice, se zemljiškoknjižni postopek v zvezi z zaznambo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine še ni začel. Zemljiškoknjižno sodišče sicer po uradni dolžnosti odloči o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine na podlagi začasne odredbe, izdane v zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve proti zemljiškoknjižnemu lastniku, in mora sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, zemljiškoknjižno sodišče o tem obvestiti in obvestilu priložiti sklep o začasni odredbi. Vendar pa v skladu s 5. členom ZZK-1 tak vpis v zemljiški knjigi učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, ta listina pa je ravno obvestilo sodišča, ki je začasno odredbo izdalo, skupaj s sklepom o začasni odredbi.
začasna odredba - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo
Tožnik s predlogom, naj se dolžniku prepove odsvojitev in obremenitev nepremičnine, ta prepoved pa objavi na oglasni deski sodišča in v Uradnem listu, želi doseči publicitetni učinek. Določeno dejstvo pa ima lahko publicitetni učinek le, če so vsi seznanjeni s tem - torej, mora biti publicitetni učinek določenega dejstva urejen v pravnem aktu, s katerim morajo biti vsi seznanjeni. Tako publicitetni učinek objave zapisnika o rubežu ureja 211. člen ZIZ. Publicitetnega učinka objave prepovedi obremenitve in odsvojitve na oglasni deski sodišča oziroma v Uradnem listi pa ne ureja noben zakon, zato tudi sodišče s sklepom o začasni odredbi takšnega učinka objavi na oglasni deski sodišča oziroma v Uradnem listu ne more pripisati. Če pa objava prepovedi odsvojitve in obremenitve ne more imeti publicitetnega učinka, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da s predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja.
ZPP člen 5, 115, 282, 451, 452, 453, 5, 115, 282, 451, 452, 453. Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, o evidenci naročnikov ter o načinu plačevanja RTV - naročnine člen 22, 23, 22, 23.
načelo kontradiktornosti - postopek v sporih majhne vrednosti - prekluzija - preložitev naroka
V tej zadevi je odločilno - četudi bi držalo, da je toženka televizijski sprejemnik odtujila, kot je trdila tekom postopka - da le-tega ni objavila v skladu s takrat veljavnim Pravilnikom o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, o evidenci naročnikov ter o načinu plačevanja RTV - naročnine oziroma da tega ni z ničimer izkazala (tudi v pritožbi ne ponuja v zvezi s tem nobenih dokazov). Edino na ta način pa bi se lahko razbremenila dolžnosti plačevanja RTV naročnine za sporno obdobje.
Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Vsa dejstva in dokaze morata pravdni stranki navesti že v tožbi in odgovoru na tožbo (451. člen ZPP) oziroma v postopku kot je konkretni, ki se je začel kot izvršba na podlagi verodostojne listine - v prvi pripravljalni vlogi po ugovoru proti izdanemu sklepu o izvršbi. V pripravljalnih vlogah, ki ju lahko nato še vložita, in sicer vsaka eno (prvi odstavek 452. člena ZPP), lahko stranki samo še odgovarjata na doslej podane navedbe. Na (prvem) naroku za glavno obravnavo pa stranki ne smeta navajati novih dejstev in ne predlagati novih dokazov. Potrdila o plačilu, ki naj bi ga toženka pokazala na naroku za glavno obravnavo (kakor zatrjuje v pritožbi), torej sodišče v nobenem primeru ne bi smelo upoštevati (primerjaj 453. člen ZPP).
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila pot preko toženčeve parcele zgrajena prav zaradi dostopa do parcel tožnikov, na katerih so si pravni predniki tožnikov zgradili hiše.