izvršba na nepremičnine - pravica do poplačila - izvršljivost izvršilnega naslova - klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti
Namen pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. P 2, kateri pritožba očita, da nima lastnosti listine po 168. členu ZIZ, z vsebino kot je bila navedena, je ravno omogočiti predmetno izvršbo na pritožničine nepremičnine, kljub dejstvu, da pritožnica ni dolžnica po sodbi opr. št. P 1.
stranska intervencija v pravdi – pravni interes za intervencijo – nepremoženjska škoda – bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu – pravična odškodnina
Za strah je priznalo primerno odškodnino, ko je priznalo iz tega naslova 1.800.000,00 SIT.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 136, 136/1, 136/1-1.
sankcije
Sankcija za prekrške po 10. in 11. čl. ZJRM je bila predpisana tudi po 7.2.2006, zaradi česar ni utemeljena uporaba 1. tč. 1. odst. 136. čl. ZP-1 iz navedenega razloga.
ZST člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZDR člen 118, 118. ZDSS-1 člen 41, 41/5, 41, 41/5.
odškodnina - stroški postopka - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Odškodnina po 118. členu ZDR predstavlja nadomestilo za reintegracijo - ko sodišče v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi na predlog delavca ugotovi, da mu delovno razmerje pri toženi stranki traja zgolj do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, namesto nadaljnjega priznanja delovnega razmerja pa se delavcu prizna odškodnina po splošnih pravilih civilnega prava. Gre za institut, ki ga je uvedel novi ZDR in se tako lahko uporabi le v zvezi z odpovedmi pogodbe o zaposlitvi iz časa po 1.1.2003, ne pa tudi v zvezi s sklepi o prenehanju delovnega razmerja po starem ZDR, kot je konkretni izpodbijani sklep, izdan na podlagi 6. točke 100. člena ZDR/90.
Vtoževana odškodnina (strošek za dokup manjkajoče zavarovalne dobe ob upokojitvi) in odpravnina ob upokojitvi nista terjatvi, ki sodita v okvir spora o prenehanju delovnega razmerja, zato za tožnika ne pride v poštev ugodnejša taksna (12/3 ZST) oz. stroškovna (41/5 ZDSS-1) posledica. Gre za samostojni denarni terjatvi, ki se sicer navezujeta na odločitev v zvezi z (ne)zakonitostjo prenehanja delovnega razmerja, a zgolj zaradi tega še nista del spora zaradi prenehanja delovnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – norma
Tožena stranka je tožnici zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker ni dosegala predvidene norme, saj za to ni bil vzrok v njenem zdravstvenem stanju.
ZZZPB člen 16 a, 16 a/1, 16 a/1-2, 16 a/3, 17 a, 17 a/1, 18, 18/1, 18/1, 18, 17 a/1, 17 a, 16 a/3, 16 a/1-2, 16 a/1, 16 a.
brezposelna oseba - denarno nadomestilo
Za brezposelno osebo se ne šteje oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje zaradi poteka ali prekinitve individualne pogodbe o zaposlitvi in je prejela ali bo prejela odškodnino oz. odpravnino zaradi prenehanja oziroma prekinitve pogodbe o zaposlitvi. Take osebe nimajo statusa brezposelne osebe toliko mesecev, kolikor mesečnih plač odškodnine ali odpravnine so prejele zaradi prenehanja delovnega razmerja.
ZDR člen 80, 80/2, 110, 110/1, 80, 80/2, 110, 110/1.
redna odpoved - izredna odpoved - odpovedni rok - pogodba o zaposlitvi
Za razliko od redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi opredeljuje takojšnje prenehanje delovnega razmerja. Če delodajalec delavcu kljub podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoči nadaljevanje delovnega razmerja do izteka 30 dnevnega (odpovednega) roka, to kaže na možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma na delodajalčev interes za nadaljevanje delovnega razmerja, kar pa je v nasprotju z institutom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
izvršba na nepremičnine - skupna lastnina - dolžnik
Ob dejstvu, da je nepremičnina, na kateri je predlagana izvršba v zemljiški knjigi vpisana kot skupna lastnina dolžnika in tretje osebe, je povsem na mestu odločitev sodišča prve stopnje, ko je zavrnilo predlog za izvršbo. Drugače bi bilo, če bi bila vknjižena solastnina, saj se pri solastnini upniki lahko poplačajo iz solastninskih deležev, pri skupni lastnini pa to ni mogoče. V primeru skupne lastnine je edina možnost upnika, da se poplača ta, da doseže določitev solastniškega deleža na nepremičnini, torej navedba postopka po 4. odst. 72. čl. SPZ.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - obstoj dejanskega delovnega razmerja - sposobnost biti stranka
Zoper fizično osebo, ki je umrla pred vložitvijo tožbe, in ki zato ne more biti pravdna stranka, tožba sploh ni mogoča in jo je treba zavreči. Pomanjkanja procesne predpostavke glede sposobnosti biti stranka ni mogoče odpraviti niti pri tožbi zoper pokojnega toženca niti pri tožbi, vloženi v imenu pokojnega tožnika.
stari ZDR – dogovor o prevzemu delavcev – ničnost – sodno varstvo
Sodno varstvo zoper sklepe o prenehanju delovnega razmerja in o razporeditvi k drugemu delodajalcu je bilo po ZTPDR dopustno le v primeru pravočasne predhodno izkoriščene notranje poti, to je pravočasnega uveljavljanja varstva pravic pri delodajalcu. V nasprotnem primeru dokončnosti in pravnomočnosti sklepa delavec ni mogel obiti z uveljavljanjem ničnosti dogovora med dvema delodajalcema kot podlage za njegovo izdajo. Ker je bilo pravno varstvo delavcev v času veljavnosti ZTPDR in ZDR/90 zagotovljeno v okviru posebnega postopka varstva pravic (pri čemer je šlo za asociativna delovna razmerja), institutov obligacijskega prava niti ni mogoče uporabiti, saj bi to izničilo kogentne določbe ZTPDR o postopkih varstva pravic in sodnem varstvu.
izvršilni stroški – prekoračitev tožbenega zahtevka – razveljavitev odločbe – spor majhne vrednosti – upoštevni pritožbeni razlogi
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v 3. točki izreka prisodilo tožeči stranki izvršilne stroške, dejansko prekoračilo tožbeni zahtevek tožeče stranke. Po določbah 357. čl. ZPP ob taki ugotovitvi pritožbeno sodišče s sklepom razveljavi sodbo.
Invalidnina - telesna okvara - zavarovanje za ožji obseg pravic
Do invalidnine za telesno okvaro so upravičeni zavarovanci, ki so bili za ta zavarovalni primer zavarovani in pri katerih je podana telesna okvara ter, v primeru, da je telesna okvara posledica poškodbe izven dela oz. bolezni, tudi pokojninska doba, določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine - delovna leta. Vsi pogoji morajo biti podani kumulativno. Do invalidnine za telesno okvaro niso upravičeni zavarovanci, ki za ta zavarovalni primer niso bili zavarovani.
V primeru, ko delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi krši konkurenčno klavzulo, delodajalcu pripada le odškodnina, ne more pa delavcu prepovedati opravljanja konkurenčne dejavnosti.
Enostranska zaveza delavca, s katero ta pristane na omejitev svojih pravic po prenehanju delovnega razmerja, ne da bi bila ob tem dogovorjena tudi ustrezna odmena v obliki nadomestila, ni skladna z načeli pravne in socialne države, med katere pri odplačnih pogodbenih razmerjih sodi tudi načelo ekvivalence in je zato ni mogoče upoštevati.
stari ZDR – dogovor o prevzemu delavcev – ničnost – sodno varstvo
Sodno varstvo zoper sklepe o prenehanju delovnega razmerja in o razporeditvi k drugemu delodajalcu je bilo po ZTPDR dopustno le v primeru pravočasne predhodno izkoriščene notranje poti, to je pravočasnega uveljavljanja varstva pravic pri delodajalcu. V nasprotnem primeru dokončnosti in pravnomočnosti sklepa delavec ni mogel obiti z uveljavljanjem ničnosti dogovora med dvema delodajalcema kot podlage za njegovo izdajo. Ker je bilo pravno varstvo delavcev v času veljavnosti ZTPDR in ZDR/90 zagotovljeno v okviru posebnega postopka varstva pravic (pri čemer je šlo za asociativna delovna razmerja), institutov obligacijskega prava niti ni mogoče uporabiti, saj bi to izničilo kogentne določbe ZTPDR o postopkih varstva pravic in sodnem varstvu.
odpravnina – pogodba o zaposlitvi – sprememba delodajalca
Ker je bilo tožniku pri delodajalcu prevzemniku ponujeno delovno mesto, ki je bilo ekvivalentno delovnemu mestu, na katerem je delal pri delodajalcu prenosniku (le imenovalo se je drugače), do odpravnine po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila dogovorjena za primer razrešitve s funkcije oziroma razporeditve na drugo delovno mesto, ni upravičen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - kršitev delovnih obveznosti - nevestno opravljanje dela - opravljanje drugega dela - odredba direktorja
V kolikor je tožnik menil, da dela, ki so mu bila odrejena, ne sodijo v okvir del in nalog po pogodbi o zaposlitvi, bi lahko po določbi 1. odst. 204. čl. ZDR od tožene stranke zahteval odpravo kršitve. Ker tega ni storil, ampak se je očitno strinjal z direktorjevo odredbo, mu je tožena stranka za nevestno opravljanje tega dela, kljub temu, da ni šlo za delo po pogodbi o zaposlitvi, utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZPP člen 181, 274, 274/1, 181, 274, 274/1. ZMZPP člen 17, 17/1, 17, 17/1.
stečajni postopek - prijava terjatve - pravni interes
Ker ima tožena stranka, nad katero je bil v letu 2001 uveden stečajni postopek, sedež v Republiki Makedoniji, je potrebno glede pravic in dolžnosti strank v stečajnem postopku uporabiti pravo te države, saj se po 1. odstavku 17. člena ZMZPP za pravni položaj pravne osebe uporabi pravo države, ki ji pravna oseba pripada (Zakon o stečaju Republike Makedonije).
Ker tožnik, kljub izrecnemu pozivu sodišča, ni izkazal, da je terjatev prijavil v stečajnem postopku, ni izkazan njegov pravni interes za vodenje pravde o terjatvi iz naslova razlike med izplačano akontacijo osebnega dohodka in dogovorjeno provizijo. Zato je sodišče tožbo pravilno zavrglo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Ker v nobeni pogodbi za določen čas, ki jo je tožnica sklenila s toženo stranko, ni naveden razlog za sklenitev takšne pogodbe o zaposlitvi in ker so bile vse pogodbe o zaposlitvi tožnici izročene šele po poteku časa, za katerega so bile sklenjene, ravnanje tožene stranke ni bilo zakonito. Iz tega razloga je tožbeni zahtevek, da se zadnja pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, utemeljen, saj je bila tožnica že pred sklenitvijo te zadnje pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju za nedoločen čas.
ZLNDL člen 3, 3. ZPP člen 181, 181. OZ člen 86, 86. SPZ člen 10, 10. ZZK-1 člen 8, 8.
ugotovitev ničnosti pogodbe - dobrovernost pridobitelja - dvakratno razpolaganje z nepremičnino - pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe - vmesni ugotovitveni zahtevek - pasivna legitimacija
Tožeča stranka uveljavlja dajatveni zahtevek zoper drugo toženko - zahteva izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom na podlagi tretjega odstavka 181. člena ZPP pa zahteva od sodišča, naj ugotovi, da sta pogodbi o neodplačnem prenosu nepremičnin z dne 29.7.2002 in z dne 1.3.2004, ki sta sklenjeni med prvo in drugo toženko nični in da je sama originarno pridobila lastninsko pravico. S tem zahteva pravnomočno odločitev o teh predhodnih vprašanjih in v tem primeru mora tožnik pri ugotovitvi ničnosti pogodbe s tožbo zajeti oba pogodbenika.
Tožeča stranka je že s pravnomočnostjo odločbe dne 30.9.1974 pridobila pravico uporabe na nepremičninah, navedenih v odločbi, in za pridobitev pravice ni bil potreben še vpis v zemljiško knjigo. Pravica uporabe tožeče stranke pa se je na podlagi ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo se ne nanaša samo na poznavanje zemljiškoknjižnega stanja, ampak tudi na nepoznavanje izvenknjižnega stanja. Zato se nanj ne more sklicevati tisti, ki je vedel, da se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z izvenknjižnim. Po oceni višjega sodišča je neprepričljiva dokazna ocena sodišča prve stopnje, da iz zgoraj navedenih dejstev izhaja, da toženki nista vedeli, da je tožnica originarno pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah.