V primeru, ko delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi krši konkurenčno klavzulo, delodajalcu pripada le odškodnina, ne more pa delavcu prepovedati opravljanja konkurenčne dejavnosti.
Enostranska zaveza delavca, s katero ta pristane na omejitev svojih pravic po prenehanju delovnega razmerja, ne da bi bila ob tem dogovorjena tudi ustrezna odmena v obliki nadomestila, ni skladna z načeli pravne in socialne države, med katere pri odplačnih pogodbenih razmerjih sodi tudi načelo ekvivalence in je zato ni mogoče upoštevati.
ničnost - sodno varstvo - stari ZDR - dogovor o prevzemu delavcev
Sodno varstvo zoper sklepe o prenehanju delovnega razmerja in o razporeditvi k drugemu delodajalcu je bilo po ZTPDR dopustno le v primeru pravočasne predhodno izkoriščene notranje poti, to je pravočasnega uveljavljanja varstva pravic pri delodajalcu. V nasprotnem primeru dokončnosti in pravnomočnosti sklepa delavec ni mogel obiti z uveljavljanjem ničnosti dogovora med dvema delodajalcema kot podlage za njegovo izdajo. Ker je bilo pravno varstvo delavcev v času veljavnosti ZTPDR in ZDR/90 zagotovljeno v okviru posebnega postopka varstva pravic (pri čemer je šlo za asociativna delovna razmerja), institutov obligacijskega prava niti ni mogoče uporabiti, saj bi to izničilo kogentne določbe ZTPDR o postopkih varstva pravic in sodnem varstvu.
Pooblastitev odvetnika specialista je stvar stranke, ki takega odvetnika najame, zato stranka tega, dodatnega stroškovnega bremena v nobenem primeru ne more prevaliti na nasprotno stranko. Stranka, ki zahteva povečanje vrednosti storitev, mora svojo zahtevo obrazložiti in utemeljiti, vendar je njen zahtevek omejen z najvišjim možnim številom točk, ki ga določba tar. št. 18.
ZDR člen 80, 80/2, 110, 110/1, 80, 80/2, 110, 110/1.
redna odpoved - izredna odpoved - odpovedni rok - pogodba o zaposlitvi
Za razliko od redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi opredeljuje takojšnje prenehanje delovnega razmerja. Če delodajalec delavcu kljub podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoči nadaljevanje delovnega razmerja do izteka 30 dnevnega (odpovednega) roka, to kaže na možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma na delodajalčev interes za nadaljevanje delovnega razmerja, kar pa je v nasprotju z institutom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Ker v nobeni pogodbi za določen čas, ki jo je tožnica sklenila s toženo stranko, ni naveden razlog za sklenitev takšne pogodbe o zaposlitvi in ker so bile vse pogodbe o zaposlitvi tožnici izročene šele po poteku časa, za katerega so bile sklenjene, ravnanje tožene stranke ni bilo zakonito. Iz tega razloga je tožbeni zahtevek, da se zadnja pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, utemeljen, saj je bila tožnica že pred sklenitvijo te zadnje pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju za nedoločen čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljenost odpovednega razloga
Če bi dejansko prišlo do zmanjšanja potreb po delu delavcev na delovnem mestu skladiščni delavec, delodajalec ne bi sklepal novih pogodb o zaposlitvi za določen čas z dvema delavcema na tem delovnem mestu, ampak bi obdržal v delovnem razmerju tožnika, ki je bil na tem delovnem mestu zaposlen za nedoločen čas. Ker je v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga še obstajala potreba po delu skladiščnega delavca, je tožniku podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZST člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZDR člen 118, 118. ZDSS-1 člen 41, 41/5, 41, 41/5.
odškodnina - stroški postopka - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Odškodnina po 118. členu ZDR predstavlja nadomestilo za reintegracijo - ko sodišče v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi na predlog delavca ugotovi, da mu delovno razmerje pri toženi stranki traja zgolj do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, namesto nadaljnjega priznanja delovnega razmerja pa se delavcu prizna odškodnina po splošnih pravilih civilnega prava. Gre za institut, ki ga je uvedel novi ZDR in se tako lahko uporabi le v zvezi z odpovedmi pogodbe o zaposlitvi iz časa po 1.1.2003, ne pa tudi v zvezi s sklepi o prenehanju delovnega razmerja po starem ZDR, kot je konkretni izpodbijani sklep, izdan na podlagi 6. točke 100. člena ZDR/90.
Vtoževana odškodnina (strošek za dokup manjkajoče zavarovalne dobe ob upokojitvi) in odpravnina ob upokojitvi nista terjatvi, ki sodita v okvir spora o prenehanju delovnega razmerja, zato za tožnika ne pride v poštev ugodnejša taksna (12/3 ZST) oz. stroškovna (41/5 ZDSS-1) posledica. Gre za samostojni denarni terjatvi, ki se sicer navezujeta na odločitev v zvezi z (ne)zakonitostjo prenehanja delovnega razmerja, a zgolj zaradi tega še nista del spora zaradi prenehanja delovnega razmerja.
ZZZPB člen 16 a, 16 a/1, 16 a/1-2, 16 a/3, 17 a, 17 a/1, 18, 18/1, 18/1, 18, 17 a/1, 17 a, 16 a/3, 16 a/1-2, 16 a/1, 16 a.
brezposelna oseba - denarno nadomestilo
Za brezposelno osebo se ne šteje oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje zaradi poteka ali prekinitve individualne pogodbe o zaposlitvi in je prejela ali bo prejela odškodnino oz. odpravnino zaradi prenehanja oziroma prekinitve pogodbe o zaposlitvi. Take osebe nimajo statusa brezposelne osebe toliko mesecev, kolikor mesečnih plač odškodnine ali odpravnine so prejele zaradi prenehanja delovnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - utemeljenost odpovednega razloga
"Strokovna razhajanja" med delavci in nadrejenimi so lahko povod za reorganizacijo, vendar pa povod za reorganizacijo niti ni bistven. V okvir presoje utemeljenosti odpovednega razloga sodi le ugotavljanje, ali je potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi dejansko prenehala zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Tožnik prejšnjega dela ne opravlja več. Podpisal je novo pogodbo o zaposlitvi ponujeno v okviru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Tožena stranka za opravljanje njegovega dela ni zaposlila novih delavcev, pač pa je naloge spornega delavca porazdelila med druge delavce. Tožena stranka ima pravico da organizacije, ki bo optimalna glede na nujne potrebe. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila posledica spremenjenega kadrovskega načrta, ki je predvidel črtanje njegovega delovnega mesta. Črtanje delovnega mesta iz sistemizacije oziroma sprememba akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če je sicer sprejeta odločitev uprave o prenehanju potreb po delu na določenem delovnem mestu.
pogodba o naročilu - pravice in obveznosti iz pogodbe o naročilu - zastaranje - trditveno in dokazno breme - pritožbena novota
Obveznost tožene stranke kot prevzemnika naročila je bila v prenakazilu zneska tretji osebi, terjatev tožeče stranke do tožene stranke na podlagi navedene pogodbe bi torej bila v tem, da uveljavlja prenakazilo zneska 1.200.000,00 SIT. Če bi tožeča stranka v tej pravdi od tožene stranke iztoževala takšno terjatev, bi bil možen zaključek, da gre za terjatev, ki zastara v treh letih, tako kot to določa 374. čl. Ker pa tožeča stranka tega ni uveljavljala, je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da gre pri sporni terjatvi za takšno terjatev, ki zastara v triletnem zastaralnem roku iz 374. čl. ZOR in da je zato sporna terjatev zastarala.
mirovanje postopka – domneva umika tožbe – prepozna vročitev sklepa o mirovanju postopka – onemogočanje stranki uveljavljanja pravic v postopku
Prvostopenjsko sodišče je dne 3.6.2005 izdalo sklep, da je z navedenim dnem nastopilo mirovanje postopka. Ta sklep je pooblaščencu tožeče stranke vročilo šele v petek 14.10.2005, torej potem, ko je štirimesečni rok že potekel. S tem je tožeči stranki onemogočilo uveljavljanja njenih pravic v postopku, saj v zakonskem roku ni mogla predlagati nadaljevanja postopka.
nadomestilo za primer brezposelnosti - prenehanje pravice - pravna zmota
Vprašanje, ali je dohodek podvržen obdavčitvi ali ne, za presojo vprašanja, ali so podani zakonski razlogi za prenehanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ni bistveno, saj mora prejemnik nadomestila o kakršnemkoli dodatnem dohodku pravočasno obveščati toženca. Davčni predpisi urejajo obveznost plačila davka od dohodka oz. premoženja, ne pa obveznost obveščanja o dodatnih dohodkih, ki jih prejema upravičenec do denarnega nadomestila. Ta obveznost je urejena v 33. b členu ZZZPB, o njej pa je bila tožnica tudi izrecno poučena, zato ni bila v opravičljivi pravni zmoti glede vprašanja, o katerih dodatnih dohodkih mora obveščati toženca.
Kadar pride pri najemnih razmerjih do razveze pogodbe, vpliva to na trajne obveznosti pravdnih strank le vnaprej, ne pa tudi za nazaj. Najemodajalcu preneha obveznost, da daje najemniku v uporabo prostore, ki so predmet najema, temu pa, da plačuje najemnino, saj pomeni najemnina odmeno za uporabo najetih površin.
ZD člen 18, 104, 104/1, 214, 214/3. ZDen člen 74, 74/1, 76, 78. ZOR člen 1090, 1092, 1092/1.
obstoj zapuščine kot temeljni pogoj za dedovanje – denacionalizirano premoženje – pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji – uvedba dedovanja – določitev kroga dedičev – neveljavnost pogodbe o odtujitvi pričakovane dediščine
1. Temeljni pogoj, da pride do dedovanja je, da obstaja zapuščina. Pri denacionaliziranem premoženju zapuščine pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji ni, zato tudi zakon določa, da zapuščina preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Dedovanje je res uvedeno pred tem (s pravnomočnostjo prvega sklepa o dedovanju), vendar je uvedba dedovanja pomembna le za določitev kroga dedičev.
2. Po 104. členu ZD je neveljavna vsaka pogodba, s katero kdo odtuji pričakovano dediščino.
V zadevi ni odločilno, iz katerih zakonskih podlag se zahteva vrnitev taks, torej ni pomembno njih uveljavljanje po členu 32/IIa ZST, ko velja v določilih člena 34 ZST dvoletni prekluzivni rok za zahtevane taksne vrnitve iz vseh zakonskih podlag.
vložitev vloge pri nepristojnem sodišču - nevednost ali očitna pomota
Ocena, kdaj gre za nevednost ali za očitno pomoto vložnika, ki ju omenja 5. odst. 87. člena ZKP, je dejansko vprašanje, pri čemer se očitna pomota lahko nanaša na kakršnokoli drugo vprašanje, razen poznavanja predpisov in je lahko upoštevana pri vsakem vložniku.
Predmetno kaznivo dejanje se lahko stori le z direktnim naklepom, pri čemer ima storilec namen, da se storilec predhodno storjenega kaznivega dejanja ne odkrije ali da se prepreči izvršitev sankcije. Kar zadeva pomoč storilcu predhodno storjenega kaznivega dejanja, pa je dejansko kazniva le pomoč storilcem kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, mednje sodijo tudi kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog, in sicer ne glede na višino kazni. Kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo, se ne uvrščajo kot predhodno kaznivo dejanje druge osebe. Uradno pregonljiva kazniva dejanja so lahko iz kazenskega zakonika ali iz stranske kazenske zakonodaje. Ta kazniva dejanja so lahko dokončana ali le poskušena, če je poskus kazniv, oziroma so lahko pripravljalna dejanja, če so kazniva. Povprečno razgledanemu človeku pa je jasno, da se pripor praviloma odreja zaradi hujših kaznivih dejanj, ki so tudi uradno pregonljiva kazniva dejanja
plačilo uporabnine - uporaba tuje stvari v svojo korist
Pri tožencu je bistveno, da glede na prodajo nepremičnine in dogovor o izročitvi, po plačilu celotne kupnine ni imel več pravice to stvar uporabljati, zanj je torej to bila tuja stvar.
S tem, ko je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek in pritožnico napotilo na pravdo, da dokaže, da je pokojnik napravil veljavno ustno oporoko pred pričami je upoštevalo navedbe pritožnice. Zato ni moč pritrditi njenemu pritožbenemu stališču, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo "uveljavilo" njenih zahtevkov.
Uredba o taksi za obremenjevanje vode člen 7, 7/6, 7, 7/6. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 10, 10.
taksa
Uredba tako izrecno ne določa ali je potrebno kot obračunsko enoto upoštevati število oseb v skupnem gospodinjstvu oziroma število prebivalcev na določenem naslovu. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da je iz nadaljnje vsebine istega določila, ki opredeljuje kot uporabnike tiste, ki so priključeni na kanalizacijsko enoto ali imajo lastne greznice, moč razbrati, da je potrebno kot obračunsko enoto šteti določeno stanovanjsko enoto, pri tem pa upoštevati število oseb prijavljenih na določenem naslovu.