ZPPSRD člen 2, 2. ZUARLPP člen 5, 5. ZGD-1 člen 512, 512.
pravica družbenika do informacij in vpogleda
Res je, da v skladu s 1. odstavkom 512. člena ZGD-1 predlagatelj ni dolžan utemeljevati svojega interesa za uveljavljanje te pravice družbenika. To pa ne pomeni, da to vprašanje ne more biti relevantno pri oceni utemeljenosti ugovora glede morebitnega nastanka škodljivih posledic za družbo kot razlog za zavrnitev dovolitve vpogleda v smislu 2. odstavka 512. člena ZGD-1. Ker predlagatelj v svojem predlogu ni ponudil dejanskih trditev glede morebitne podlage za vodenje postopkov zoper nasprotnega udeleženca oziroma druge družbenike, ki bi imeli zakonsko podlago, se tako izkaže predlog kot materialnopravno neutemeljen, saj bi upoštevaje navedene okoliščine sklicevanje predlagatelja zgolj na izkazano formalno upravičenje iz 1. odstavka 512. člena ZGD-1 dejansko predstavljajo zlorabo same pravice, ki ne more uživati pravnega varstva.
zastaranje - splošni zastaralni rok - samostojni podjetnik posameznik
Iz 1. odstavka 374. člena ZOR izhaja, da se to določilo nanaša na zastaranje "medsebojnih terjatev družbenih pravnih oseb iz pogodb v prometu blaga in storitev". Pojma "družbenih pravnih oseb" iz pravkar citiranega besedila 1. odstavka 374. člena ZOR po razumevanju pritožbenega sodišča ni mogoče uporabiti za samostojnega podjetnika posameznika, kar je bila tožeča stranka ob sklenitvi zatrjevane pogodbe. Pojem družbenih pravnih oseb se je namreč v času sprejetja ZOR uporabljal za pravne osebe. Samostojni podjetnik posameznik pa je in je bil vselej fizična oseba.
ZPPSL člen 15, 15. ZFPPod člen 31, 31/3, 31, 31/3.
istočasnost stečajnega in izbrisnega postopka - prekinitev postopka
Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati v kakšni fazi je postopek odločanja v izbrisnem postopku. V kolikor držijo pritožbene trditve, da je bil v navedenem postopku izdan pravnomočen sklep o prekinitvi postopka v smislu 3. odst. 31. čl. ZFPPod, takšen sklep ne more biti brez učinka tudi na odločanje o predlogu dolžnika za uvedbo stečajnega postopka.
ZST člen 4, 9, 9/2, 4, 9, 9/2. ZPP člen 173, 173/3, 173, 173/3.
zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse oziroma prisilno izterjavo takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse.
Kolektivna pogodba za pomorščake na ladjah člen 8, 30.
pomorščak – nova pogodba o zaposlitvi – invalidnost
Tožnik je imel kot pomorščak poseben položaj, skladno s katerim je bil v delovnem razmerju pri toženi stranki le v času, ko je bil na ladji. Ker po izteku zadnje pogodbe o zaposlitvi ni bil zdravstveno sposoben za delo, tožena stranka po tem z njim ni mogla zakonito skleniti nove pogodbe o zaposlitvi, glede na ugotovljeno invalidnost in invalidsko upokojitev pa tega ni mogla niti kasneje. Ker je bila invalidnost posledica bolezni in ne nesreče pri delu, mu tudi ni bila dolžna zagotoviti drugega ustreznega dela za nedoločen čas.
regres za letni dopust - pravica do sorazmernega dela letnega dopusta - izraba letnega dopusta
Ker je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 30. junija 2003, je imela v letu 2003 pri toženi stranki pravico izrabiti le polovico letnega dopusta (3. alinea 1. odstavka 162. člena ZDR). Delodajalec ji je sicer omogočil izrabo celotnega dopusta (čeprav tega ni bil dolžan), kar pa ne pomeni, da je s tem pridobila tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust. Pravica do regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta, ne pa na dejansko izrabo (4. odstavek 131. člena ZDR), zato je bila tožnica upravičena le do polovice regresa za letni dopust.
ZDR člen 210, 210/3, 210, 210/3. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 57, 57.
kolektivni delovni spor - sindikalna članarina
Če pogodba o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med strankama ni sklenjena, oziroma če je bila sklenjena, pa je zaradi odpovedi delodajalca prenehala veljati, to ne pomeni, da lahko delodajalec preneha z obračunavanjem in nakazovanjem članarine za člane sindikata, saj takšna obveznost delodajalca izhaja iz določb ZDR in kolektivnih pogodb, ki delodajalca zavezujejo.
Na podlagi prenosa opravljanja dejavnosti bi moral delodajalec prevzemnik prevzeti vse delavce delodajalca prenosnika, tudi tožnika, čeprav je delal kot poslovodja in namestnik direktorja. Ker zakon pri spremembi delodajalca ne loči med poslovodnimi in ostalimi delavci je njegov tožbeni zahtevek za prevzem k delodajalcu prevzemniku (drugotoženi stranki) utemeljen.
sprememba delodajalca - prevzem delavca - poslovodni organ
V primeru pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja je delodajalec prevzemnik dolžan prevzeti vse zaposlene delavce, ne glede na njihov status, torej tudi poslovodne oziroma vodilne delavce, zaposlene v prevzetem obratu oziroma delu podjetja.
ZPPSL člen 172, 172/6. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-1, 54, 103.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečaj - prisilna poravnava - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Od uveljavitve ZDR odpoved pogodbe o zaposlitvi ob začetku stečajnega postopka, ki jo lahko poda stečajni upravitelj po določbi 103. člena ZDR, ni več pravna posledica začetka stečajnega postopka, saj ne nastopi po samem zakonu, ampak je odvisna od odločitve stečajnega upravitelja. Zaradi tega ni mogoče uporabiti določbe šestega odstavka 172. člena ZPPSL tako, da bi z ustavitvijo stečajnega postopka zaradi potrjene prisilne poravnave prenehala veljati odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana s strani stečajnega upravitelja. To pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ostala v veljavi.
Ker je šlo za izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas, na kar kaže dejstvo, da se to delo pri toženi stranki po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnico ne opravlja več, je njen tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je bila pogodba sklenjena za nedoločen čas, neutemeljen.
izredna denarna pomoč – materialna ogroženost – premoženjski cenzus
Ker je tožnik glede na prejeto socialno pomoč v višini minimalnega dohodka in dohodke njegove izvenzakonske partnerice, ki jih je prejela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge, presegel cenzus minimalnega dohodka, ni podana materialna ogroženost in ni upravičen do izredne socialne pomoči.
Pri zlorabi družbe se upošteva vsako oškodovanje upnikov.
Dejanja družbenikov lahko nasprotujejo pravnemu redu ali tudi poslovnim običajem, ali poslovni morali. Npr. prenehanje poslovanja družbe in prenos poslovanja na drugo osebo, brž ko bi morala družba doplačati svoje dolgove.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je zahtevek razbilo na ugotovitveni in dajatveni del in ko je dovoljenost ugotovitvenega dela presojalo po tistih določbah ZPP, ki urejajo pogoje za ugotovitveno tožbo (ZPP čl. 181). Tako je prišlo do situacije, ko je ugodilo zahtevku le v enem delu, s tem pa povzročilo, da je ta odločitev popolnoma nedoločena. S tem je sodišče kršilo določbo čl. 180 ZPP, ki določa, da mora tožba obsegati določen zahtevek. Zahtevek pod tč. 1, ki mu je bilo ugodeno, pa ni ne določen, niti nedoločljiv, na podlagi takšnega zahtevka pa stranka ne bo mogla zahtevati izvršbe, saj takšna sodba ne bi bila primerna za izvršbo, ker niso navedeni vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti 4(Zakon o izvršbi in zavarovanju - ZIZ čl. 21, ki določa primernost izvršilnega naslova).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - samostojni podjetnik posameznik - stečaj - izbris iz registra
Tožena stranka je v sodnem postopku dokazala le obstoj poslovnih težav in nerentabilnost poslovanja, kar pa ne zadošča za zaključek, da je prenehala potreba po tožničinem delu iz pogodbe o zaposlitvi. Ker glede slednjega ni podala potrebnih dokazov, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Kljub temu, da samostojni podjetnik posameznik v primeru stečaja odgovarja za svoje obveznosti praviloma le do višine vrednosti premoženja, ki ga ima na dan uvedbe stečajnega postopka, z zaključenim stečajnim postopkom ne preneha obstajati. Naknadni izbris iz registra samostojnih podjetnikov zato ne more učinkovati tako, da bi tožba postala nedopustna in bi jo bilo potrebno zavreči, pomeni le, da tožena stranka ne nastopa več v obliki samostojnega podjetnika posameznika, ampak gre za fizično osebo.
dedni dogovor – neveljavnost pogodbe o dediščini po živi osebi
Po določbi 104. člena Zakona o dedovanju (ZD) niso neveljavni samo dedni dogovori, ampak vsak pravni posel, sklenjen za časa zapustnikovega življenja (in pri katerem zapustnik ni stranka), ki ima za predmet dediščino po tem zapustniku.
KZ člen 171, 171/1, 171/2, 171, 171/1, 171/2. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-1, 37, 37/1, 25, 25/1, 25/1-1, 37, 37/1.
spor o pristojnosti
Za obravnavo kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 171. člena KZ, storjeno na javnem shodu, je pristojno okrajno sodišče.
stroški pravdnega postopka – načelo uspeha v odškodninski pravdi
Odškodninske pravde običajno pomenijo, da so stroški tožnika bistveno višji od stroškov tožene stranke (sodna taksa za tožbo in sodbo v primerjavi s sodno takso za odgovor, stroški izvedenca). Ob upoštevanju vseh okoliščin zato odločitev prvostopnega sodišča, da vsaka stranka krije svoje stroške dejansko pomeni neenakomerno porazdelitev stroškov med obe stranki, kar pa je v nasprotju s temeljnim kriterijem porazdelitve stroškov, to je uspehom v pravdi.
taksa - taksna oprostitev - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - pravica do sodnega varstva - varstvo osebnih podatkov - omejitev ustavnih pravic
Postopek za oprostitev plačila sodnih taks je vzporedni postopek, po svoji naravi podoben upravnemu postopku, sodišče pa ima zakonsko podlago, da izvede, če je to potrebno, tudi dokaze, ki jih stranka ni predlagala.
Ustava omogoča, da zakon predpiše način izvrševanja pravic med drugim tedaj, kadar je to nujno zaradi same narave pravice. Določba ZPP, kdaj lahko sodišče v postopku za oprostitev takse samo izvaja dokaze, je po oceni pritožbenega sodišča taka omejitev pravice do sodnega varstva (katere del je postopek za oprostitev plačila sodnih taks), zato se tožnica ne more uspešno sklicevati na to, da taka ureditev krši njene druge ustavno zajamčene pravice.