Odločba z dne 13. 9. 1999 je bila kronološko gledano izdana kasneje in tudi potrjena v sodnem postopku, v katerem je bilo pravnomočno ugotovljeno, da tožnica ni pridobila pravice do družinske pokojnine. Zato se tožnica v tem socialnem sporu ne more uspešno sklicevati na morebitno odločbo z dne 18. 6. 1999 in navedbe v smeri, da odločba obstaja, je pravnomočna in izvršljiva, za odločitev niso pomembne.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014838
ZUS-1 člen 64, 64/1-4. ZMZ člen 7, 28, 28/2, 28/3, 68, 105, 106. ZUP člen 7, 207.
mednarodna zaščita - podaljšanje subsidiarne zaščite - vezanost tožene stranke na sodbo prvostopenjskega sodišča - razlogi za podaljšanje subsidiarne zaščite - nova oziroma ponovljena prošnja za mednarodno zaščito - spremenjena upravno sodna praksa VS v zvezi s sodbami ESČP - vračanje v izvorni kraj oziroma notranja razselitev
Zakonska dolžnost tožene stranke je da sledi stališčem, mnenjem in napotkom iz sodbe prvostopenjskega sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).
Ker je bilo v tem primeru zmotno uporabljeno materialno pravo (68. člen ZMZ) in je posledično dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno, so bili izpolnjeni pogoji, ko je prvostopenjsko sodišče v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča I Up 248/2014 odpravilo odločbo tožene stranke, in ji zadevo vrnilo v nov postopek ter ji za to dalo napotke.
Napotki sodišča prve stopnje za delo tožene stranke v ponovljenem postopku so bili dovolj jasni, da bi tožena stranka ob njihovem upoštevanju v novem postopku ugotovila za odločitev pravno pomembno dejansko stanje in o tožnikovi prošnji za podaljšanje subsidiarne zaščite odločila.
Odločanje o prošnji za podaljšanje subsidiarne zaščite je poseben postopek, urejen v 105. in 106. členu ZMZ. V njem se ugotavlja le, ali še obstajajo razlogi za subsidiarno zaščito, ki so bili podlaga za njeno prvo podelitev. Ker je v tem primeru mladoletnost tožnika odpadla, je treba ugotoviti le, ali tožniku ob vrnitvi v izvorno državo grozi resna škoda iz druge oziroma tretje alineje 28. člena ZMZ. Pri tem je treba najprej ugotoviti, ali se lahko tožnik brez nevarnosti resne škode vrne v izvorni kraj, in šele, če se ne more, se ugotavlja ali se brez nevarnosti resne škode vrne v izvorno državo, vendar v drug kraj in se tam naseli. Pri tem pa je treba upoštevati napotke iz izpodbijane sodbe in sklepa VS I Up 248/2014, ki temeljita na novejši sodni praksi ESČP. Ta pa zavezuje tudi toženo stranko.
Če pa prosilec v postopku v zvezi s prošnjo za podaljšanje subsidiarne zaščite uveljavlja druge razloge za mednarodno zaščito, kot so bili razlogi, zaradi katerih mu je bila sprva dodeljena, ga je treba opozoriti na posledice in ga seznaniti z možnostjo vložitve nove prošnje za mednarodno zaščito. O prošnji za podaljšanje subsidiarne zaščite pa je treba odločiti.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodninski zahtevek - kršitev koncesijske pogodbe
Zahtevek je odškodninski zahtevek po OZ zoper obe stranki iz naslova kršitve koncesijske pogodbe in opustitve nadzora po Zakonu o zdravstveni dejavnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - dolžnost obveščanja - obvestilo delodajalcu o razlogih odsotnosti - hujša kršitev delovnih obveznosti - vsebina odpovedi - opredelitev kršitve - odpovedni razlog - dejanski razlog za odpoved - pravna kvalifikacija
Dejanski razlog, naveden in obrazložen v odpovedi, ne pomeni le odpovednega razloga po 4. alineji, temveč tudi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tudi če se je ugotovilo, da je tožnik obvestil toženo stranko, da bo odsoten z dela, še vedno ostaja v odpovedi naveden in obrazložen odpovedni razlog: neupravičena odsotnost z dela. Sodišče bi zato moralo ugotavljati tudi, ali je v ravnanju delavca podan ta odpovedni razlog, torej razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - odpotovanje iz kraja bivanja - odobritev zdravnika - pravočasnost odpovedi
Ker je revident kršil jasna navodila imenovane zdravnice in sta tako imenovana zdravnica kot osebna zdravnica enotno ocenili njegove odhode iz kraja bivanja v nasprotju z danim navodilom, je bil odpovedni razlog tožene stranke v skladu z 8. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR.
Umik revizije predstavlja enostransko izjavo revidenta, s katero preklicuje svojo zahtevo za sodno varstvo, ki jo je predhodno uveljavil z revizijo. Izjava učinkuje brez sodelovanja sodišča. Glede na določbo 383. člena ZPP v povezavi s tretjim odstavkom 334. člena ZPP umika revizije ni mogoče preklicati. Zato je revizijsko sodišče s sklepom ugotovilo le, da je tožena stranka revizijo umaknila.
plačilo odpravnine - odpoklic člana uprave - ponudba druge ustrezne zaposlitve
Ne glede na odklonitev druge ustrezne zaposlitve je prvotni tožnik ostal v delovnem razmerju pri toženi stranki, formalno na podlagi določb pogodbe o zaposlitvi iz leta 2004, vse do njenega izteka v letu 2009. Tudi zato ni bil upravičen do plačila odpravnine v zvezi s predčasnim odpoklicem z mesta člana uprave v letu 2007.
ZMZ člen 21, 23, 26, 28, 34, 52, 52-2, 53, 53-1. ZUS-1 člen 71, 71/2.
mednarodna zaščita - ugotavljanje pogojev za pridobitev statusa mednarodne zaščite – redni postopek – utemeljitev prošnje – skladnost izjav – vložitev vloge za mednarodno zaščito kakor hitro je to mogoče – splošna verodostojnost – informacije o izvorni državi - subsidiarna zaščita - resna škoda – ugovor neobrazloženosti
Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilen zaključek tožene stranke in sodišča prve stopnje, da se tožnik ni kar najbolj potrudil za utemeljitev svoje prošnje, da ni podal utemeljenih razlogov, zakaj ni mogel predložiti dokazov ter da tožnikove izjave niso skladne in verjetne, posledično pa njegova splošna verodostojnost ni bila ugotovljena.
Dejstvo je, da je skladnost izjav najpomembnejši element pri oceni verodostojnosti prosilca, saj v azilnem postopku ugotavljanje dejanskega stanja v konkretnem primeru temelji na navedbah prosilca in je zato odločitev pristojnega organa predvsem odvisna od prepričljivosti, verodostojnosti in konsistentnosti prosilčevih navedb, to še posebej, če za utemeljitev svoje prošnje poda zgolj izjavo.
V primeru, ko prosilec zatrjuje okoliščine, glede katerih je bilo v postopku ugotovljeno, da ne obstajajo ali da niso mogoče oziroma okoliščine, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja ali resne škode, potem ni podlage za pridobivanje in presojo informacij o izvorni državi.
Na podlagi 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima opravljen pravniški državni izpit. Iz vložene revizije ni razvidno, da bi bila vložena po odvetniku, prav tako pa stranka ni predložila dokazila, da je opravila pravniški državni izpit. Ker revizija ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.
ZUS-1 člen 32, 32/2. ZASP člen 156, 156/2, 157b, 157b/3, 157/4.
določitev tarife za uporabo avtorskih del - začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - izvrševanje odločbe šele po pravnomočnosti
Tožeča stranka ni z zadostno stopnjo verjetnosti konkretno navedla prepričljivih okoliščin in dejstev, s katerimi bi utemeljila nastanek težko popravljive škode, in jih podprla z dovolj konkretnimi in obrazloženimi navedbami ter morebitnimi dokazi.
Izdaja začasne odredbe v obravnavani zadevi pa glede na določbe ZASP sploh ni potrebna. Prvi stavek drugega odstavka 156. člena ZASP določa, da se tarifa določi s skupnim sporazumom med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov, ali, če to ni mogoče, z odločbo Sveta za avtorsko pravo (v nadaljevanju Svet). Drugi stavek navedenega odstavka pa izrecno določa, da se do drugačne pravnomočne odločbe (in torej ne dokončne) Sveta šteje, da so tarife, določene z veljavnim skupnim sporazumom, primerne.
ZDen člen 10, 10/2, 12. ZMZPP člen 12. Evropska konvencija o obvestilih o tujem pravu (MEKOTP) člen 7.
dovoljena revizija - denacionalizacija - odškodnina tuje države - bilateralna pogodba med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - odločanje upravnega organa o pravici do odškodnine tuje države - obseg tuje odškodnine - razlika med tujo odškodnino in odškodnino po ZDen - možnost pridobiti tujo odškodnino - vrsta nacionaliziranega premoženja - dohodkovni cenzus za tujo odškodnino
Določbe drugega odstavka 10. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, da bi bile izključene bilateralne pogodbe dveh tujih držav (kot je v obravnavanem primeru finančna in izravnalna pogodba, FIP) pri katerih bivša Jugoslavija ni sodelovala.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - koristi delodajalca
Tožnik je bil kot član poslovodstva dolžan spoštovati pravila tožene stranke o pristojnostih posameznih organov pri odobravanju posojil. Nespoštovanje teh pravil je zato sodišče druge stopnje pravilno opredelilo kot kršenje pogodbenih obveznosti.
Poslovno odločitev, je treba presojati v luči okoliščin, v katerih je bila sprejeta. Ni utemeljen očitek, da nižji sodišči tega nista storili oziroma da sta brez ustreznega ekonomskega znanja ocenjevali pravilnost poslovne odločitve poslovodstva za nazaj. Odločili sta namreč na podlagi okoliščin, v katerih je bila odločitev sprejeta in ne morda na podlagi okoliščin, ki takrat še ne bi bile znane. Prav zato tožnikova odločitev za prvo možnost (reprogram) namesto druge (odvzem predmeta financiranja) sama po sebi ne pomeni kršenja delovne obveznosti. Pomeni pa kršitev v danih okoliščinah, ko je bil reprogram odobren pod pogoji, ki niso bili niti (povsem) v skladu s priporočili R. niti z dolžnostjo tožnika kot poslovodne osebe, da varuje koristi tožene stranke in deluje v njeno dobro.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - povrnitev škode - odgovornost države - protipravnost ravnanja sodnikov sodišča iz okrožja pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost
Po ustaljeni sodni praksi bi bil videz nepristranskosti lahko prizadet, če bi sodniki določenega sodišča odločali o škodi, ki naj bi jo stranki povzročilo isto sodišče v drugi sodni zadevi. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za tako situacijo, saj naj bi zatrjevano škodo tožnici domnevno povzročilo Okrajno sodišče v Mariboru in ne Okrožno sodišče v Mariboru. Čeprav gre pri prvem za notranjo organizacijsko enoto okrožnega sodišča, ne gre za isto sodišče. Sodišči sta povezani le z vidika organizacijskega poslovanja, ne pa tudi z vidika sojenja, kjer sta samostojni in neodvisni.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002689
ZASP člen 130, 156, 157, 158, 168. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006). Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005). ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali pravno podlago za uveljavljanje nadomestila za javno predvajanje fonogramov predstavljajo določbe o neupravičeni pridobitvi oziroma ali imajo ti zahtevki (lahko tudi) odškodninski temelj,
- kaj predstavlja podlago za odmero višine nadomestila za javno priobčevanje fonogramov (Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 ali Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005),
- po kateri tarifi se odmeri višina nadomestila uporabniku, ki v prehodni dobi, določeni v Skupnem sporazumu, oziroma ki po začetku priobčevanja varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF z njim ne sklene individualne pogodbe, prav tako pa ne položi na račun Zavoda IPF niti pri sodišču ali notarju zneska, ki ga Zavod IPF zaračunava skladno s Tarifo 2005, zmanjšano za 30 %.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - zahtevek iz delovnega razmerja
Iz kompetenčnega dejanskega stanja izhaja, da tožnik svoj primarni zahtevek utemeljuje na trditvah o obstoju delovnega razmerja in zahteva izplačilo plače, torej obveznosti tožene stranke iz naslova delovnega razmerja.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Vrhovno sodišče predlogu za podaljšanje pripora še za 3 (tri) mesece ni sledilo in je pripor podaljšalo le za 1 (en) mesec, ker je ključni dokaz, ki je prevesil sum v utemeljen sum, obstoj karakterističnih delcev na obdolžencu oziroma njegovi jakni ali plašču. Če se izkaže obdolženčev zagovor, da so bili navedeni delci nanešeni na njegova oblačila ob streljanju v strelskem klubu prejšnjo zimo, za verjetnega, se bo seveda stopnja utemeljenega suma, da je storil obravnavano kaznivo dejanje, ob izostanku kakršnihkoli novih dokazov, bistveno zmanjšala. Zato mora preiskovalni sodnik nemudoma postaviti izvedenca, ki bo na to vprašanje odgovoril.
ZKP člen 39, 39/1-6, 344, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje v izreku sodbe - nasprotje med izrekom in razlogi – pravice obrambe - izločitev sodnika – sprememba obtožbe - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče je, s tem ko je poseglo v pravno opredelitev ter abstraktni opis korupcijskih kaznivih dejanj ter samo na seji senata ugotovilo dejstva, drugačna, od tistih, ki jih je na obravnavi ugotovilo sodišče prve stopnje, povzročilo, da je izrek nerazumljiv in sam s seboj v nasprotju ter v nasprotju z razlogi sodbe.
Ker je bilo v obravnavanem upravnem sporu že odločeno – postopek je bil s pravnomočnim sklepom ustavljen, eventualna izdaja začasne odredbe oziroma ugoditev pritožbi zoper zavrnjeno zahtevo nima več nobenega pravnega učinka. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča prenehal pravni interes tožeče stranke za izpodbijanje sklepa, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za izdajo začasne odredbe.