ZDavP-2 člen 58, 58/1, 58/4, 59, 59/1, 68, 68/1-5, 68/2. ZDoh-2 člen 9, 10, 10/1-1, 35, 35/4, 90, 90/4-1, 105, 105/3-1, 105/3-2, 105/3-11, 109, 109/1, 127, 127/2, 127/6, 131, 131/1, 132. ZDDPO člen 74, 74-7. Slovenski računovodski standardi standard 21, 21-12.
dovoljena revizija - dohodnina - ocena davčne osnove - akontacija dohodnine od dohodkov iz zaposlitve - vir dohodka v Sloveniji - plačnik davka - stopnja akontacije dohodnine - akontacija dohodnine od drugih dohodkov - prikrito izplačilo dobička
Četudi imajo sporni računi, na podlagi katerih je revidentka knjižila odhodke, vse potrebne formalne elemente in zaradi tega formalno ustrezajo standardu 21.12. SRS, to ne pomeni, da so sporni računi že zaradi formalne ustreznosti verodostojni tudi po vsebini. Ker je davčni organ ugotovil okoliščine, zaradi katerih je upravičeno podvomil v vsebinsko pravilnost spornih računov in posledično v vsebinsko pravilnost revidentkinih poslovnih knjig, v katere je revidentka sporne račune knjižila, je imel podlago za izvedbo postopka cenitve davčne osnove. Dvom v vsebinsko pravilnost poslovnih knjig davčnega zavezanca je namreč v peti alineji prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 izrecno naveden kot razlog za izvedbo postopka cenitve davčne osnove.
Po 9. členu ZDoh-2 ima dohodek iz zaposlitve „vir v Sloveniji, če se zaposlitev izvaja ali storitev opravi v Sloveniji.“ Ker v zadevi ni sporno, da se je zaposlitev izvajala v Sloveniji, za določitev vira dohodka po 9. členu ZDoh-2 ni pravno pomembno, s kom so imeli nameščeni delavci sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, kdo jim je plače dejansko izplačeval, kakšen je bil po vsebini pogodbeni odnos med revidentko in bosansko družbo, pri kateri so bili zaposleni delavci, ter v čigavem imenu in za čigav račun je direktor nameščenim delavcem izplačeval gotovino.
Stopnja akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve glede na določbo 127. člena ZDoh-2 ni odvisna od tega, ali so prejemniki dohodkov davčni rezidenti Slovenije ali ne. Z vidika izplačevalca dohodka, ki je kot plačnik davka dolžan izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj je zato vseeno, ali so prejemniki dohodka davčni rezidenti ali ne, v obeh primerih mora plačnik davka odvesti akontacijo dohodnine po isti stopnji.
Prikrito izplačilo dobička je le izplačilo, ki temelji na določenem poslovnem odnosu med izplačevalcem in prejemnikom, ki je dvostransko obveznostno razmerje, vendar med obveznostjo in proti-obveznostjo obstaja tržno neravnovesje. Do prikritega izplačila dobička pride, če izplačevalec prejemniku zagotovi nadomestilo po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene, torej če obveznost izplačevalca presega tržno ceno proti-obveznosti prejemnika izplačila. V obravnavanem primeru manjka prav ta element proti-obveznosti prejemnika izplačila. Revidentka ni izkazala, da je bila podlaga za sporno izplačilo posojilna pogodba med revidentko in direktorjem. Ker sporno izplačilo gotovine glede na navedeno ne izpolnjuje enega od elementov iz definicije prikritega izplačila dobička, je bilo utemeljeno obravnavano kot drug dohodek. Po 11. točki tretjega odstavka 105. člena Zdoh-2.
povrnitev škode - nesreča pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - obstoj pogodbenega razmerja
Kot delavec v smislu določb ZVZD se šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca. Bistveno za presojo pa je, da ima takšno pogodbeno razmerje zunanje znake delovnega razmerja; da se (med drugim) opravlja po navodilih in pod nadzorom druge stranke oz., da gre za dejavnost, ki jo je mogoče šteti za dejavnost te stranke.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017599
URS člen 14, 22, 23. ZZZDR člen 59.
dopuščena revizija - pravica do poštenega sojenja - sprememba sodne prakse - sklepčnost tožbe - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju ugovor - nasprotna tožba
Dobro je, da se ustaljena sodna praksa postopoma spreminja in dopolnjuje glede na dolgoročno spreminjanje pravnega sistema, pravnega vrednotenja in družbe, ki ji je pravo namenjeno. Vendar stranka zaradi teh sprememb ne sme biti prizadeta v pravici do poštenega sodnega varstva. Pravica do dostopa do sodišča pomeni tudi pravico, da sodišče vsebinsko odloči o spornih pravicah in obveznostih. Ta je okrnjena, če tožnik oblikuje tožbeni zahtevek v skladu s prevladujočo sodno prakso, zaradi naknadne spremembe stališča pa je njegov tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi nesklepčnosti, ne da bi mu bila dana možnost, da ga prilagodi spremenjenemu stališču.
delegacija pristojnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - sorodstveno razmerje s predsednikom sodišča
Bližnje sorodstvena zveza stranke (udeleženca) s predsednikom sodišča, ki mu zadeva sicer ni bila dodeljena v reševanje, predstavlja tehten razlog, da o predlogu ne odloča to sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - dvom v nepristranskost sodišča
Osebno poznanstvo sodnikov z odvetnikom, ki je bil ta prej sodnik ali predsednik pristojnega sodišča, ni razlog za prenos pristojnosti. Prav tako ne dolgotrajnost postopka.
Ko se odreditev pripora izkaže za neogibno potrebno za uspešno izvedbo kazenskega postopka, sodišču v razlogih sklepa ni potrebno izrecno navajati, da je odrejeni ukrep sorazmeren z osumljenčevo pravico do osebne svobode, ker je ta presoja vsebovana že v presoji neogibnosti pripora.
skupno premoženje zakoncev - delitev obseg skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - stanovanje - dolg v zvezi s posebnim premoženjem zakoncev - odplačilo dolga enega od zakoncev iz skupnega premoženja - obročno plačilo kupnine - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
Sodna praksa pri vlaganjih skupnega premoženja v posebno premoženje enega zakonca oz. pri odplačevanju dolga (kupnine) v zvezi s posebnim premoženjem enega zakonca, iz skupnih sredstev, sicer šteje, da je prišlo do prelivanja vrednosti med premoženjskimi kategorijami, vendar izrecno zavrača transformacijo (toženčevega) posebnega premoženja v skupno premoženje strank.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba - prebivališče dolžnika
Glede na določilo drugega odstavka 35. člena ZIZ je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe, za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev pa je po prvem odstavku 100. člena ZIZ krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - spor o stvarni pravici na nepremičnini - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V obravnavani zadevi gre za spor o stvarni pravici na nepremičnini, zato se v njem ne glede na subjekta spora ne uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih (drugi odstavek 481. člena ZPP). Za presojo (ne)dovoljenosti revizije oziroma predloga za njeno dopustitev relevantna vrednost spornega predmeta je 41.000,00 EUR, kar pomeni, da je revizija v obravnavani zadevi dovoljena že po samem zakonu (primerjaj drugi odstavek 367. člena ZPP). Ne gre za situacijo, ko bi jo (najprej) bilo treba oziroma sploh mogoče dovoliti.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otrok - zaslišanje otroka - poročilo centra za socialno delo - volja otroka - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče toženčev predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
spor o pristojnosti - civilnopravni spor - javni sklad - plačilo stroškov dobave toplotne energije - pristojnost okrajnega sodišča
Tožena stranka je javni sklad, ki ni gospodarski subjekt, zato niso izpolnjene predpostavke za obstoj gospodarskega spora po 481. členu ZPP. Prav tako v obravnavanem primeru ne gre za enega od v 482. ali 483. členu ZPP naštetih sporov. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da tožnik v tem postopku uveljavlja plačilo terjatve iz naslova dobave toplotne energije za stanovanje, ki ga toženec neprofitno oddaja v najem fizični osebi. Gre torej za klasično civilnopravno razmerje.
dopuščena revizija - športno društvo - pravice člana društva - izpodbijanje sklepov organov društva - aktivna stvarna legitimacija - pritožba - dolžnost opredelitve do pritožbenih navedb - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določba prvega odstavka 14. člena ZDru-1 vsakemu članu društva daje pravico izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnih aktom. Ta pravica članov društva ni omejena le na izpodbijanje odločitev, s katerimi je bilo poseženo v njihovo osebno korist, pač pa imajo možnost, da s takšno tožbo uveljavljajo zakonitost delovanja društva in njegovo delovanje skladno z notranjimi pravili društva. Člani društva so torej aktivno stvarno legitimirani tudi za izpodbijanje sklepov, ki ne vplivajo neposredno na njihov pravni položaj. Takšna ureditev, ki članom društva omogoča varstvo objektivne zakonitosti odločitev organov društva, tudi če te ne posegajo v njihov pravni položaj, je prestala ustavnosodno presojo in ji sledi tudi praksa tega sodišča.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017526
OZ člen 131, 152, 153, 153/4, 159, 160, 188. SZ-1 člen 16, 16/1, 16/2. ODZ paragraf 1318. ZPP člen 339, 339/2-8.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odgovornost v večstanovanjski stavbi - odgovornost etažnega lastnika - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - izliv vode - neposlovna odškodninska odgovornost - posebne oblike neposlovne odškodninske - de deiectis et effusis - stavbna škoda - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Določba 159. člena OZ se po klasičnem razumevanju instituta de deiectis et effusis nanaša na škodne primere, ko je šlo za izlivanje odpadnih voda iz stavb. Glede na zgodovinski razvoj in osnovni namen te norme je potrebno pri njeni interpretaciji upoštevati tehnični razvoj in posledične spremembe pri redni rabi stavb in stanovanj. V običajno in redno rabo stavb in stanovanj namreč spada tudi raba vodovodne napeljave in na njih priključenih naprav, ki pri svojem delovanju uporabljajo vodo, ki do njih doteka po vodovodni napeljavi. Če pri uporabi vodovodne napeljave in na njih priključenih naprav pride do izliva vode, ki povzroči škodo zunaj stavbe ali na drugih delih zgradbe, gre za primere, ki povsem ustrezajo posebnemu primeru neposlovne odškodninske odgovornosti iz 159. člena OZ. Odločitev o odškodninski odgovornosti toženke je torej v konkretnem primeru potrebno presojati prav na tej pravni podlagi. Uporaba splošnih določb o krivdni ali objektivni odškodninski odgovornosti iz navedenih razlogov ne pride v poštev.
Za škodo po 159. členu OZ je odgovoren imetnik stavbe oziroma prostora ne glede na krivdo. Gre torej za posebno obliko neposlovne objektivne odškodninske odgovornosti, pri kateri je nepomembno, ali je škoda posledica ravnanja imetnika stavbe oziroma prostora. Za imetnika stvari načeloma šteje njegov lastnik. Imetnik stavbe oziroma prostora se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da je škoda posledica dogodka ali dejanja tretjega, ki je izven njegove sfere, in katerega škodljivih posledic ni mogel obvladati (smiselna uporaba 153. člena OZ). Že na tem mestu revizijsko sodišče opozarja, da uporaba stanovanja s strani najemnika načeloma ne spada v imetnikovo zunanjo sfero, pač pa gre za njuno notranje razmerje, zato takšna oseba, če je prispevala k nastanku škode, po določbi četrtega odstavka 153. člena OZ za povzročeno škodo odgovarja solidarno z imetnikom stvari, njuno notranje razmerje pa se presoja po določbah 188. člena OZ. Uporaba določbe 152. člena OZ je, ko gre za osebo iz razmerja v sferi imetnika stvari, torej načeloma izključena.
ZDoh-2 člen 5, 6. ZUP člen 147. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od odhodka in premoženja člen 4, 19, 25. ZDS-1 člen 47.
dohodnina - odmera dohodnine - davčni rezident - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - odločba o rezidentskem statusu - predhodno vprašanje
V obravnavanem primeru, ko pravnomočna odločba o ugotovljenem rezidentskem statusu zavezanca temelji tako na izpolnjevanju pogojev po Zakonu o dohodnini, kakor tudi po bilateralni pogodbi, in tako na isti pravni podlagi, ki bi jo sicer upošteval organ v odmernem postopku, ter ob upoštevanju relevantnih okoliščin, takšna odločba pri odmeri dohodnine predstavlja že rešeno predhodno vprašanje. Na tako odločbo je organ v skladu s tretjim odstavkom 147. člena ZUP vezan, saj ta odločitev pomeni samostojno pravno celoto, ki pri odmeri dohodnine predstavlja (že rešeno) predhodno vprašanje, tako v smislu določb ZDoh-1, kakor tudi bilateralne mednarodne pogodbe. Ker je revident slovenski rezident mora v Sloveniji plačati davek od dohodkov ustvarjenih v Sloveniji in v tujini.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stvarna pristojnost - gospodarski spor - prekluzija
V konkretnem primeru gre za kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je okrajno sodišče odločilo o gospodarskem sporu, po določbi 32. člena ZPP pa je za sojenje v teh sporih pristojno okrožno sodišče. Res je, da pazi sodišče ves čas med postopkom na svojo stvarno pristojnost po uradni dolžnosti ter da pomeni tovrstna kršitev absolutno bistveno kršitev postopka, vendar pa spada ta med lažje absolutne bistvene kršitve postopka. Pritožbeno sodišče namreč nanjo ne pazi po uradni dolžnosti. To pomeni, da se stranka tudi v pritožbi ne bo mogla nanjo uspešno sklicevati, če na to ni pravočasno (takoj, ko je mogoče) opozorila že med postopkom na prvi stopnji.
ZOR člen 326, 326/1, 478, 478/1, 479, 479/1, 488, 489, 495. ZPP člen 380, 380/1, 498, 498/2.
prodajna pogodba - stvarne napake vozila - jamčevanje za stvarne napake - zamenjava stvari - uporaba stvari z napako - odgovornost za uničenje stvari - prehod nevarnosti za uničenje stvari - dolžniška zamuda - odločba Ustavnega sodišča
Kupec lahko stvar z napako uporablja, dokler mu prodajalec ne izroči druge stvari brez napake, ker sta obveznost prodajalca izročiti drugo stvar brez napake in obveznost kupca vrniti prodajalcu prvo stvar vzajemni; tudi običajna dotrajanost stvari zaradi njene običajne uporabe ne more povzročiti izgube pravice za izročitev druge stvari brez napake.
Z zamudo je nastopil položaj, primerljiv s položajem dolžniške zamude, za katero je značilno, da dolžnikova obveznost izpolniti pogodbo z zamudo ne preneha, najtežja posledica njegove zamude pa je prav v tem, da nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari preide nanj (prvi odstavek 326. člene ZOR). Kupec, ki je zahteval od prodajalca izročitev stvari brez napake, s potekom primernega roka za zamenjavo te pravice ne izgubi, pač pa sme takrat zahtevati namesto pravilne izpolnitve znižanje cene ali pogodbo razdreti; toženkino razumevanje določbe 489. člena ZOR, češ da je dolžan kupec prodajalcu določiti rok za izpolnitev pogodbe in v kolikor prodajalec v tem roku izpolnitve ne da, lahko zahteva le še znižanje kupnine ali razvezo pogodbe, je materialnopravno zmotno.
Obdolženec je enega od alternativno določenih znakov kaznivega dejanja prikrivanja izpolnil na območju Celja, zato ni mogoče trditi, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno na neznanem kraju.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - smrt stranke med pritožbenim postopkom - pretrganje vzročne zveze - opustitev vložitve revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja ali glede na obstoječo sodno prakso v letu 2005 glede časovnih mej pravnomočnosti in upoštevanja dejstva smrti stranke med pritožbenim postopkom, opustitev tožnice, ki ni vložila revizije, pomeni pretrganje vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem sodnika prve stopnje (opustitev obvestila o smrti tožnika pritožbenemu sodišču) in nastalo škodo.
ZUJF člen 193, 244, 244/4. ZUstS člen 44, 47, 47/1. URS člen 22, 25, 147, 158. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94, 94/1.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - ugotovitev neustavnosti zakona - neposredni učinek ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča - učinek razveljavitve - učinkovanje odločbe Ustavnega sodišča na pravnomočne odločitve - načelo zakonitosti na davčnem področju - predpisovanje davkov z zakonom - davčna osnova za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti - neustavnost odločbe, ki opredeljuje davčno osnovo - dejanska neizvršljivost ostalih zakonskih določb o odmeri davka - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - odprava odločb davčnih organov
V skladu z načelom zakonitosti na davčnem področju mora zakon opredeliti najmanj davčnega zavezanca, davčni predmet, davčno osnovo in davčno stopnjo.
Odločitev Ustavnega sodišča o neustavnosti 193. člena in četrtega odstavka 244. člena ZUJF, ki določata davčno osnovo za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti za leto 2012, po presoji Vrhovnega sodišča pomeni, da za leto 2012, ko je glede odmere tega davka še veljal ZUJF, tega davka ni mogoče odmeriti, čeprav se Ustavno sodišče do ustavnosti ostalih določb ZUJF glede odmere navedenega davka za leto 2012 ni opredeljevalo in vanje ni poseglo. Določbi
zakona, ki opredeljujeta davčno osnovo, sta namreč temeljni določbi
davka na nepremično premoženje večje vrednosti, brez katerih preostalih določb ZUJF (189. - 192. člen ter 194. - 196. člen), ki so se v letu 2012 uporabljale za odmero tega davka, ni mogoče izvrševati.
Ker so izpodbijana sodba sodišča prve stopnje in odločitvi organov prve in druge stopnje temeljili na neustavnem 193. členu in četrtem odstavku 244. člena ZUJF,je Vrhovno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbi ugodilo ter odločbi prvostopenjskega upravnega organa in tožene stranke odpravilo.