ZPP člen 104, 108, 336, 343, 343/1, 343/4, 346, 346/1. ZUS-1 člen 22, 22/1.
nerazumljiva vloga - vloga v tujem jeziku - poprava vloge - nedovoljena vloga - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit
Pritožnik je pritožbo vložil sam v tujem jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi, kar pomeni, da je vložil nerazumljivo vlogo. Vrhovno sodišče od revidenta kljub temu ni zahtevalo, da mora vlogo popraviti, ker je vloga zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nedovoljena in jo je bilo treba zavreči že iz tega razloga.
odločba o prekršku - opis prekrška - pravica do sodnega varstva - odločanje sodišča - prepoved spremembe na slabše - prepoved reformatio in peius
Ker izrek odločbe o prekršku ni vseboval znakov prekrška, bi moralo sodišče odločbo prekrškovnega organa spremeniti tako, da bi postopek ustavilo. Nasprotno pa je sodišče samo poseglo v opis dejanja v izreku odločbe in vneslo konkretne znake prekrška. S tem je sodišče poleg funkcije sojenja prevzelo tudi funkcijo pregona, kar predstavlja kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.
pravica do pritožbe - pravni pouk - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - pravica do sodnega varstva
ZP-1 ustavitve postopka o predlogu za nadomestitev globe ne predvideva, vendar odločitev sodišča dejansko pomeni zavrnitev predloga za nadomestitev globe, saj predlogu storilke, da se ji omogoči nadomestitev globe, ni bilo ugodeno. Zato je pritožba dopustna, poleg tega pa 74. člen ZP-1, če ni drugače določeno, dovoljuje pritožbo zoper sklep, izdan na prvi stopnji, o kateri odloča višje sodišče.
dovoljenost revizije - javni razpisi - pomembno pravno vprašanje - konkretizacija okoliščin - cilj revizije v upravnem sporu - objektivni vidik revizije - obrazloženost posameznega merila - pripisano število točk - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavila na zahtevani način, saj ni natančno in konkretno navedla okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost niti ni pojasnila, zakaj bi bila odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. S tem pa ni zadostila cilju, ki ga zasleduje ureditev izrednega pravnega sredstva revizije v upravnem sporu po ZUS-1. Cilj revizije (po ZUS-1) je poleg varstva pravic posameznika tudi zaščita pravne enotnosti in razvoj prava. Pri takem konceptu revizije subjektivni vidik, tj. varstvo pravic strank v konkretnem primeru, ni primaren. Poudarjen je namreč objektivni pomen tega pravnega sredstva in vloga Vrhovnega sodišča za razvoj prava, za usmerjanje sodne prakse in za njeno poenotenje.
Ker revidentka ni pravilno izpostavila pomembnega pravnega vprašanja, tudi ne more uspeti z zatrjevanjem neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje glede izpostavljenega vprašanja.
Pomembno pravno vprašanje, s katerim revident lahko uspešno utemelji dovoljenost revizije, je samo vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.
ZZDej člen 2, 3, 4, 5, 5/5, 41, 42. ZJZP člen 3, 5, 5-7, 5-11, 13, 26, 26-1, 153. ZGJS člen 35, 36. URS člen 51. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 49, 56. Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev člen 17. Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb člen 2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - zdravstvena dejavnost na primarni in sekundarni ravni - negospodarska javna služba - subsidiarna uporaba ZJZP - neposredna vloga za podelitev koncesije - javni razpis - načelo transparentnosti - načelo enakosti - načelo nediskriminatornosti - praksa SEU
V postopkih podeljevanja koncesij v zdravstveni dejavnosti se subsidiarno uporablja ZJZP.
Tožena stranka (država) ob zahtevi za neposredno podelitev koncesije, kakršna je bila v obravnavani zadevi, kljub revidentovemu morebitnemu izpolnjevanju vseh pogojev za opravljanje konkretne zdravstvene storitve v obliki koncesije, te koncesije ne more in ne sme podeliti, saj se koncesionar skladno z ZJZP lahko izbere le po predhodno opravljenem javnem razpisu, s katerim se v postopku izbire zagotavlja uresničevanje načel enakega obravnavanja, nediskriminatornosti in transparentnosti, ki morajo biti na področju podeljevanja koncesij storitev za izvajanje javnih služb spoštovana tudi skladno s prakso Sodišča Evropske unije.
Odločitev o tem, ali se bo za izvajanje neke konkretne zdravstvene storitve, ki jo mora v okviru javnih služb zagotavljati država, sploh podeljevala koncesija, ali pa se bo ta storitev zagotavljala v obliki javnega zavoda (3. člen ZZDej), je v izključni pristojnosti države (tožene stranke).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 75, 75/2, 77. ZPP člen 339, 339/2-12, 163, 163/2.
začasna odredba - že pravnomočno razsojen zahtevek - res iudicata - neopredeljen zahtevek za povrnitev stroškov
Ker je prvostopenjsko sodišče s sedaj izpodbijanim sklepom ponovno odločilo o zahtevi za izdajo začasne odredbe, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, je s tem storilo bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).
kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev - uporaba milejšega zakona
Sodišče je storilcu prekrška izreklo globo, ki je po tretjem odstavku 22. člena ZPDZC-1 predpisana za storitev prekrška omogočanja dela na črno, ob tem pa prezrlo, da je bila storilcu očitana storitev prekrška prepovedi zaposlovanja na črno, za katerega je po novem zakonu predpisana višja globa, kot je bila za enak prekršek predpisana v zakonu, ki je veljal v času storitve obravnavanega prekrška. Sodišče je s tem uporabilo zakon, ki ga ne bi smelo uporabiti, ker glede na pravno opredelitev storilcu očitanega prekrška zanj ni milejši.
ZP-1 člen 155, 155/2, 156, 156-4, 156-5, 171, 202e, 202e/2. ZKP člen 427.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev - odločba o sankciji - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ugotovitev, ali je storilka sodišču pravočasno predložila potrdilo o prijavi v rehabilitacijski program, je ugotovitev dejanske narave in kot taka ne more biti predmet izpodbijanja z zahtevo za varstvo zakonitosti. So pa okoliščine, ki jih je ugotovilo Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti, vzbudile precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, in sicer, da storilka sodišču prve stopnje ni (pravočasno) predložila dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program.
dovoljenost revizije - uskladitev podatkov v grafičnem delu zemljiškega katastra - pomembno pravno vprašanje - ni po vsebini - splošno vprašanje zakonitosti
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Splošno vprašanje zakonitosti izpodbijane sodbe in s tem tudi izpodbijanega akta, brez konkretizacije procesnega ali materialnopravnega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, za dovoljenost revizije ne zadošča.
prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse za tožbo v upravnem sporu - presoja pravočasnosti predloga po določbah ZUS-1 - subjektivni rok 8 dni - razmerje med ZUS-1 in ZPP
V upravnem sporu se določbe ZPP glede na prvi odstavek 22. člena ZUS-1 uporabljajo primerno in to samo za tista vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. Ker so roki za uporabo instituta za vrnitev v prejšnje stanje v ZUS-1 posebej urejeni (24. člen ZUS-1), glede teh rokov ni mogoče uporabiti določb ZPP.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 94, 94/2. ZUP člen 260, 260-5, 261, 263, 263/1, 263/2.
dovoljena revizija - obnova postopka - 5. točka 260. člena ZUP - pravočasnost uvedbe obnove postopka po uradni dolžnosti - začetek teka enomesečnega roka - stroga presoja - predložitev vseh (relevantnih) listin, ki morajo biti pravilno označene, popisane in urejene
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, s katerim se poseže v dokončno odločbo, izdano v upravnem postopku. Sklep o uvedbi (po uradni dolžnosti, glej prvi odstavek 261. člena ZUP) oziroma o dovolitvi (na zahtevo stranke, državnega tožilca oziroma državnega pravobranilca, glej prvi in peti odstavek 261. člena ZUP) obnove postopka ima za stranko, ki je s prvotno odločbo pridobila kakšne pravice, hude pravne posledice, zato je treba pravočasnost uvedbe obnove postopka presojati strogo. Sodišču morajo biti zato predložene vse (relevantne) listine, s katerimi pristojni upravni organ dokazuje pravilnost svojega posega v dokončno odločbo. Te listine morajo biti pravilno označene, urejene in popisane. Šele tedaj je mogoče presoja, ali je bila obnova postopka po uradni dolžnosti iz določenega obnovitvenega razloga (v konkretnem primeru iz razloga po 5. točki 260. člena ZUP) uvedena pravočasno.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Obdolženčevo subjektivno prepričanje, da mu pred Višjim sodiščem v Ljubljani ne bo zagotovljen pošten postopek zaradi, po njegovem zatrjevanju, spora s celotnim Višjim sodiščem v Ljubljani oziroma vsemi sodniki tega sodišča, ne more predstavljati tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
Vsako meritorno odločanje sodišča zahteva predhodni preizkus oziroma preizkus procesnih predpostavk. To velja tudi za zahtevo za izdajo začasne odredbe.
V obravnavanem primeru gre za tožbo, vloženo na podlagi četrtega odstavka 5. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja. Tudi za vložitev tožbe na tej podlagi pa mora tožeča stranka izpolnjevati vse (siceršnje) procesne predpostavke za vložitev tožbe, med drugim tudi izkazan pravni interes.
ZP-1 člen 113a, 202č, 202č/1, 202č/2, 202d, 202d/2.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - začasni odvzem vozniškega dovoljenja
Pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče predlagati odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj storilčevo vozniško dovoljenje sploh še ni prenehalo veljati.
subsidiarna zaščita - specifične in splošne informacije - preverjanje prosilčeve izjave - resna škoda - subsumpcija dejanskega stanja pod abstraktno pravno normo
Tožena stranka je v svoji odločbi (v okviru presojanja pogojev za priznanje statusa begunca) obravnavala tudi oba napada na tožnika in ugotovila, da ni mogoče zavzeti stališča, da tožnikova izvorna država ne bi bila sposobna ali ne bi hotela tožniku nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo. Vendar pa v okviru presoje pogojev za priznanje subsidiarne oblike zaščite ni opravila potrebne subsumpcije ugotovljenega dejanskega stanja pod abstraktno pravno normo (28. člen ZMZ).
kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev - ustavitev in parkiranje
Storilec je parkiral na parkirišču pred stanovanjskim blokom, ne na vozišču, vendar je parkiral na mestu, ki ni bilo označeno za parkiranje. Tako je pravilna pravna opredelitev očitanega ravnanja storilcu po določbi tretjega odstavka 65. člena ZPrCP, ki določa, da če so parkirna mesta označena s predpisanimi označbami na vozišču ali na drugi prometni površini, je dovoljena ustavitev ali parkiranje le v skladu s temi označbami.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora
Teža in način izvršitve kaznivih dejanj kažeta, da gre za dobro organizirana ravnanja z mednarodnim elementom, pri čemer naj bi imel obdolženec v kriminalni družbi pomembno vlogo. Obdolženec je bil že pravnomočno obsojen, tudi zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z drogo v Italiji, ko mu je bila izrečena kazen 6 let zapora, sedaj obravnavana kazniva dejanja pa naj bi storil v času pogojnega odpusta s prestajanja te kazni, kar kaže na obstoj ponovitvene nevarnosti. Še vedno pa je podan tudi priporni razlog begosumnosti. Čeprav je obdolženec državljan Republike Slovenije, njegovi stiki in povezave, ne le na Kosovu (od koder izhaja), temveč tudi v drugih evropskih državah utemeljujejo nevarnost, da bi zaradi tega kazenskega postopka, ko se mu očitajo huda kazniva dejanja, za katera so zagrožene visoke zaporne kazni, pobegnil in se na ta način skušal izogniti temu kazenskemu postopku.
kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Načelo ne bis in idem ne prepoveduje samo ponovnega sojenja za kazniva dejanja temveč se nanaša tudi na primere, kadar so z istim historičnim dogodkom izpolnjeni tako znaki prekrška kot kaznivega dejanja.