KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007438
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 244, 244/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev - blanketna norma - neprimeren poskus - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določba drugega odstavka 244. člena KZ-1 je "tiha" blanketna kazenskopravna norma, saj je v njej uporabljen pojem vrednostnega papirja, ki je do podrobnosti urejen v drugem pravnem področju in ima v celotnem pravnem sistemu enak pomen, razen če njegovega pomena za kazensko pravo ne določa posebna razlagalna norma (99. člen KZ-1). Ker 99. člen KZ-1 pomena izraza „vrednostni papir“ ne določa, je zakonski pomen navedenega pojma nujno vezan le na vrednostne papirje, ki so kot takšni določeni z dopolnilnimi predpisi (Obligacijski zakonik, Zakon o čeku, Zakon o menici, Zakon o gospodarskih družbah itd.)
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnika - poznanstvo sodnika pristojnega sodišča in pooblaščenca stranke - odvetnik - dolgotrajnost postopka
Osebno poznanstvo sodnikov z odvetnikom, ki je bil prej sodnik ali predsednik pristojnega sodišča, ni razlog za prenos pristojnosti. Prav tako ne dolgotrajnost postopka.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti zajema tudi kritje za škode, ki jih je zavarovanec povzročil zaradi malomarnega vzdrževanja nepremičnine.
ZPP člen 339, 339/2-15, 367a, 367c. SPZ člen 48, 48/3.
dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev povrnitev vlaganj v nepremičnino - izplačilo deleža pred delitvijo skupnega premoženja - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - nujno sosporništvo - odstop od sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko eden od zunajzakonskih partnerjev, preden so ugotovljeni obseg in deleži na skupnem premoženju, s tožbo zahteva izplačilo svojega deleža skupnih vlaganj v nepremičnino od lastnika te nepremičnine, ne da bi s tožbo zajel tudi bivšega zunajzakonskega partnerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0017575
ZMZPP člen 79, 79/1, 79/3. ZD člen 177, 177/1, 177/2, 177/4.
določitev krajevne pristojnosti po Vrhovnem sodišču - zapuščinski postopek - krajevna pristojnost - mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - kraj zapuščine
Ker v tej fazi postopka glede na določbi prvega in drugega odstavka 79. člena ZMZPP ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča, je Vrhovno sodišče odločilo, da je za zapuščinsko obravnavo krajevno pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 22.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - enako varstvo pravic - obrazložitev odločbe
Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja in zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da lahko stranka, pa čeprav njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo. V izpodbijani sodbi pa se sodišče niti z eno samo navedbo ni konkretno opredelilo do razlogov, ki sta jih kršitelja izpostavila v svojih zahtevah za sodno varstvo.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - dobava električne energije - splošni poslovni pogoji - cena - pavšalni obračun porabe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo določbi 57. in 58. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije v zvezi s 190. členom Obligacijskega zakonika.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deleža na skupnem premoženju na zahtevo upnika - izvršba - pravnomočna sodna odločba o obstoju obveznosti - napotitveni sklep - pravni interes za tožbo
Kljub obstoju napotitvenega sklepa lahko tožnik naknadno izgubi pravni interes za vodenje pravde, če se med pravdo spremenijo okoliščine, zaradi katerih tožnikove koristi od vložene ugotovitvene tožbe ni več. V konkretnem primeru pa ne gre za tak primer. Za sojenje je odločilno dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave, takrat pa je nedvomno obstajala pravnomočna sodba (izvršljivost ni pomembna) o obstoju dolžniško-upniškega razmerja med tožnico in prvo toženko, ki je utemeljevala vodenje in odločanje v tej pravdi.
Iz konkludentnih ravnanj mora izhajati jasno izražena volja, da so lahko pravno relevantna. V nasprotnem primeru bi vsaka pasivnost oziroma opustitev pravno relevantnih ravnanj že sama po sebi pomenila „tiho strinjanje“ ali „tiho pristajanje“ tudi na tista ravnanja nasprotne pogodbene stranke, ki pomenijo poskus nastanka ali preoblikovanja oziroma spremembe pogodbenega dogovora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0017486
ZMZPP člen 50, 50/1, 73, 73/2, 75, 96, 96/1, 96/2, 97, 97/1, 100, 101, 101/3, 108, 108/1, 109, 109/3, 111. ZIZ člen 13, 13/1. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe - razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otrok - določitev stikov z otrokom - preživnina - odločba švicarskega sodišča - načelo kontradiktornosti - pravica do sodelovanja v postopku - vročitev - izključna pristojnost slovenskega sodišča - navezne okoliščine - vzajemnost -
Nasprotni udeleženec zgolj z navedbami, da sporne tuje sodne odločbe ni prejel, še ni izkazal okoliščin v smislu prvega in drugega odstavka 96. člena ZMZPP, saj iz potrdila glede sodnih odločb in sodnih poravnav, ki ga je izdalo kantonsko sodišče Schaffhausen v Švici dne 6. 6. 2013, izhaja, da je bilo pisanje o začetku postopka nasprotnemu udeležencu vročeno 15. 9. 2009.
ZIKS člen 145. ZDen člen 64. Odlok o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegu premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile (Odlok AVNOJ) člen 1, 1/1-1, 1/1-2.
Za odločitev o tem, ali je predlog za vrnitev po vojni podržavljenega premoženja utemeljen po določbah ZIKS, je pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno, to pa je razvidno iz vpisa v zemljiško knjigo in zaplembene odločbe.
V obravnavanem primeru je bilo premoženje podržavljeno že na podlagi 1. in 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ (torej ex lege), in sicer z dnem njegove uveljavitve (6. 2. 1945). Zato lahko predlagateljica vrnitev premoženja zahteva le v upravnem postopku na podlagi določb ZDen (in ne ZIKS).
sklenitev pogodbe - soglasje volj - sporazum o razdružitvi solastnine - učinki izvensodnega sporazuma
OZ določa, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen), to je takrat, ko se izjavi volje skleniti pravni posel določene vsebine in z določenimi pravnimi posledicami, ujemata.
Izjave volj vseh udeležencev sporazuma o razdružitvi solastnine so se ujemale, pravna posledica prekrivanja izjav volje pa je nastanek zavezujočega dvostranskega obligacijskega razmerja z vsebino, navedeno v spornem sporazumu o razdružitvi solastnine.
pripor - odreditev pripora - begosumnost – utemeljen sum
Nižji sodišči sta upoštevali, da je bila obdolženka sprva žrtev kaznivega dejanja (v času od februarja do maja 2014), v določenem trenutku pa je prevzela aktivnejšo vlogo pri organizirani trgovini z ljudmi (v septembru in oktobru 2014). Odgovor na vprašanje, ali je to storila pod vplivom grožnje in strahu pred soobdolženim presega okvir odločanja v postopku odreditve pripora in bo predmet nadaljnjega postopka.
ZZZDR člen 12. ZPP člen 182, 182/3, 367, 367/2, 377.
obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje - poslovni delež - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
V obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj življenjske skupnosti med pravdnima strankama. Odločilnega pomena je ocena sodišča druge stopnje, da „je šlo za razmerje, ki nima take narave (ni tako obvezujoče, v namenu trajno in s skupnimi cilji) kot je zakonska skupnost“ in da „ni bilo volje za vzpostavitev skupnega življenja, ekonomske in socialne skupnosti“.
Prodajalčeva izpolnitev pogodbe je izročitev nepremičnine, ki mora biti kupcu dana z lastnostmi, določenimi v prodajni pogodbi, sicer ima kupec pravico odkloniti njen prevzem. Ob sočasnosti izpolnitve za kupca, ki prevzem nepremičnine odkloni brez zakonskega razloga, nastopi tudi obveza plačati kupnino. Ker normalno, običajno rabo stanovanja izključujeta že potrebna menjava parketa v dnevno bivalnem prostoru in menjava sifona v kopalnici, toženec tožnici ni ponudil stanovanja zgolj z manjšimi napakami, ki ne ovirajo njegove normalne uporabe ne glede na vrednost njihove odprave. Tožnica stanovanja ni bila dolžna prevzeti in ne plačati zadnjega obroka kupnine, toženec pa ni imel pravice odstopiti od pogodbe.
dovoljenost revizije - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog po 2. točki 260. člena ZUP - dokazovanje kaznivega dejanja s pravnomočno sodbo - začetek ali izvedba kazenskega postopka nista več mogoča - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Vrhovno sodišče je o vprašanju, ki ga navaja revident, že odločilo. V odločbi X Ips 1642/2006 z dne 10. 3. 2010 je sprejelo stališče, da ZUP od uveljavitve sprememb, ki so bile uveljavljene z ZUP-C, to je s 1. 1. 2005, ne dopušča več obnove upravnega postopka v primerih, ko kazenskega postopka ni mogoče izvesti, ali če so podane okoliščine, zaradi katerih kazenskega postopka ni mogoče začeti. Zato revidentovo vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, saj gre za t. i. že rešeno vprašanje.
Revident navedb, s katerimi utemeljuje zelo hude posledice, ni niti verjetno izkazal, zato tudi ta pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.