odmera okoljske dajatve - novo pooblastilo za revizijo - pooblaščenec s PDI, zaposlen pri tožeči stranki - zavrženje revizije
Če pooblaščenec, ki ni odvetnik, reviziji ne priloži novega pooblastila, jo Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena v zvezi s tretjim odstavkom 83. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrže.
dovoljenost revizije - brez razlogov za dovoljenost
Revident v obravnavani reviziji ni neposredno navedel drugega odstavka 83. člena ZUS-1, prav tako ni niti opisno navedel in ne izkazal, kateri od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavani zadevi izpolnjen.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja kašče kot nezahtevnega objekta - jasna določba OPN - dopustna gradnja enostavnih objektov
Vprašanje, kateri prostorski akt je dolžan upoštevati upravni organ v konkretnem primeru, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker v zadevi ni sporno, saj revidentka temu ne oporeka, da se dovoljenost njene gradnje presoja po OPN in po PIP „K“. Revidentkino drugačno razumevanje jasne določbe OPN, ki na tem področju dovoli gradnjo kašče kot enostavnega objekta, ne pa tudi kašče kot nezahtevnega objekta, za dovoljenost revizije ne zadošča.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZUP člen 6. URS člen 125.
dovoljenost revizije - neizdaja gradbenega dovoljenja - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje na načelni ravni - zahteva le splošne odgovore
Vprašanja, ki jih revident navaja v okviru uveljavljanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, so zastavljena le na splošni in načelni ravni. Kot taka zahtevajo splošne in načelne odgovore, ki v pravni teoriji in praksi niso sporni in ne povzročajo dilem. Zahtevajo le poznavanje načela exceptio ilegalis, ki izhaja iz 125. člena Ustave RS, poznavanje bistva sojenja oziroma sodne presoje, ki je v določanju vsebine pravne norme in v subsumpciji dejstev pod ustrezno pravno normo (uporaba pravne norme v konkretnem primeru) ter poznavanje načela zakonitosti, kot ga določa 6. člen ZUP. Taka splošna vprašanja zato niso pravna vprašanja, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
ZDen člen 10, 10/2, 12. ZMZPP člen 12. Evropska konvencija o obvestilih o tujem pravu (1968) člen 7.
dovoljena revizija - denacionalizacija - zmanjšana vrednost vrnjene stanovanjske stavbe - pravica do odškodnine od tuje države - odločanje upravnega organa o pravici do odškodnine od tuje države - obseg tuje odškodnine - razlika med tujo odškodnino in odškodnino po ZDen - možnost pridobiti tujo odškodnino - vrsta nacionaliziranega premoženja - dohodkovni cenzus za tujo odškodnino - bilateralna pogodba med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - (ne)vezanost na mnenje tujega upravnega organa
Določbe drugega odstavka 10. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, da bi bile izključene bilateralne pogodbe dveh tujih držav (kot je v obravnavanem primeru finančna in izravnalna pogodba, FIP) pri katerih bivša Jugoslavija ni sodelovala.
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1015011
ZUS-1 člen 51, 51/2, 83, 83/2-2, 84, 84/2, 85, 85/1-1. ZGO-1 člen 146, 152, 153, 158, 158/1.
dovoljenost revizije - nezakonita gradnja - odločba gradbenega inšpektorja - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - kršitve določb postopka kot pomembno pravno vprašanje - procesne kršitve niso verjetno izkazane - vprašanje izvedenca ni konkretizirano - odstop os done prakse VS ni izkazan
Procesne kršitve (neobrazložena zavrnitev dokaznih predlogov, neoprava glavne obravnave, spregled kršitev ZUP, ki so vplivale na zakonitost sodbe) v zvezi s katerimi revidenta izpostavljata pomembno pravno vprašanje in uveljavljata odstop od sodne prakse VS, niso niti verjetno izkazane.
Vprašanje, ali bi moralo sodišče postaviti izvedenca, ni konkretizirano, saj revidenta nista ne v tožbi ne v reviziji navedla konkretnega strokovnega vprašanja, glede katerega predlagata postavitev izvedenca.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZKZ člen 23, 23/1-2, 23/2-3.
dovoljenost revizije - prodaja kmetijskega zemljišča - odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - pomembno pravno vprašanje kmet mejaš - zemljišča ločena s potjo - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice - neizkazane - neuresničeno pričakovanje
O vprašanju, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče že odločilo. V odločbi X Ips 657/2008 z dne 10. 11. 2010 je sprejelo stališče, da se za kmeta mejaša po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ šteje tudi kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, je od zemljišča, ki je naprodaj, ločeno zgolj z javno potjo, ki je prehodna in namenjena uporabi in izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje in pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Revidentka samo z navedbami zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni niti verjetno izkazala. Ker pa je pravno veljaven nakup kmetijskega zemljišča in gozda odvisen od prednostne pravice ter odobritve pravnega posla, kar je odvisno od izpolnjevanja z zakonom predpisanih pogojev, posledice, ki so nastale, niso neposredne posledice izpodbijanega akta, temveč ZKZ. Samo to, da se revidentkino pričakovanje, da bo lahko kupila prodajano zemljišče ni uresničilo, pa po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča za izkazanost zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 224, 224/6, 237, 237/2, 279. ZGO-1 člen 146, 146/3.
dovoljenost revizije - sklep o dovolitvi izvršbe - neskladna gradnja - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni po vsebini zadeve - odgovor jasen na podlagi zakonskih določb - zelo hude posledice - neizkazane
Ker odgovor na vprašanja, ki jih revident izpostavlja, dajejo že same določbe ZUP in ZGO-1, taka vprašanja niso pomembna pravna vprašanja, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo. Tako tudi ni vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino zadeve.
Za to, da Vrhovno sodišče lahko presodi, ali so zelo hude posledice izkazane, mora revident izpolniti tako trditveno kot tudi dokazno breme, ki je na njegovi strani. Tega revident ni izpolnil, zato tudi ta pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1015010
ZUS-1 člen 32, 32/2, 51, 51/2, 83, 83/2-2, 84, 84/2, 85, 85/1-1. ZGO-1 člen 146, 152, 153, 158, 158/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - bistvene kršitve določb postopka kot pomembno pravno vprašanje - procesne kršitve niso verjetno izkazane - že rešeno vprašanje - nelegalna ali neskladna gradnja - začasna odredba
Procesne kršitve, na katere se nanašajo pravna vprašanja, s katerimi revidentka utemeljuje odstop od sodne prakse, niso verjetno izkazane.
O vprašanju, ali gre v primeru, ko je bilo gradbeno dovoljenje izdano, zgrajen pa je bil drug objekt, za nelegalno ali neskladno, je Vrhovno sodišče že večkrat odločilo in zavzelo stališče, da gre pri gradnji drugačnega oziroma drugega objekta, za nelegalno gradnjo (152. člen ZGO-1) in ne za neskladno gradnjo (153. člen ZGO-1). Zato to že rešeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije - zavrnitev vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - neenotnost sodne prakse ni izkazana - zelo hude posledice niso izkazane - zelo hude posledice se nanašajo na drug upravni akt
Brez natančno in konkretno izpostavljenega pomembnega pravnega vprašanja in njegove obrazložitve, ni mogoča presoja dovoljenosti revizije.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, se tudi ne more uspešno sklicevati na neenotnost sodne prakse glede določenega vprašanja.
Revident se v tem upravnem sporu ne more sklicevati na hude posledice, ki naj bi mu nastale z odvzemom dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja.
Ker se pogoje zelo hudih posledic iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nanaša na posledice, ki jih ima izpodbijana odločitev za stranko, po presoji Vrhovnega sodišča revident tudi ne more utemeljevati zelo hudih posledic z navedbami o posledicah, ki naj bi nastale dvema pogodbenima družbama.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca
Dokazovanje z novim (tretjim) izvedencem ni potrebno, kadar sodišče zaključi, da sta izvid in mnenje enega izvedenca popolna in v skladu z dejanskimi okoliščinami, potrjenimi z ostalimi podatki kazenskega spisa. Le če je zaradi ugotovljenih nasprotij med dvema izvedencema podan dvom v pravilnost obeh, je sodišče ugotovljena nasprotja dolžno odpraviti z angažiranjem novega izvedenca.
ZPP člen 243, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 153, 180.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode duševne bolečine zardi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - vinjena peška - dokazovanje - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - kazenski postopek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Revizija v zvezi z vprašanjem dopustnost angažiranja izvedenca cestnoprometne stroke v odškodninski pravdi, če je pred tem že izdelal mnenje v kazenskem postopku zoper povzročitelja škode in soodgovornosti umrle ponesrečenke, se ne dopusti.
Odvetnik, pooblaščen za zastopanje tožnice v pravdnem postopku, bi moral tožnici, ko ji je izročil sodbo višjega sodišča, pojasniti, kdaj je to sodbo prejel in kdaj se izteče rok za vložitev revizije. Tožnica je namreč ves čas trajanja pravdnega postopka trdila, da bo uporabila vsa dovoljena in mogoča pravna sredstva (torej tudi revizijo). Odvetnik ji je ob izročitvi sodbe višjega sodišča celo svetoval, naj si za vložitev revizije zagotovi drugega odvetnika. Torej je vedel, da tožnica namerava vložiti revizijo. Na izročeni sodbi višjega sodišča pa je bil zapisan drug, kasnejši datum brez pojasnila, kaj ta datum predstavlja.
Ne glede na napačen materialnopravni zaključek pritožbenega sodišča o odvetnikovi protipravnosti pa je odločitev pritožbenega sodišča, ki je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, pravilna. Tožnica ni dokazala nastanka škode, saj ni dokazala, da bi s pravočasno vloženo revizijo uspela.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Oškodovanec je izvenzakonski partner višje sodnice na Višjem sodišču v Celju, ki je bila navzoča ob dogodku, v zvezi s katerim je obtoženec utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, bila je zaslišana v preiskavi in je kot priča predlagana v obtožnici. Glede na sorazmerno majhnost Višjega sodišča v Celju, je Vrhovno sodišče že v predhodnih odločbah ugotovilo, da se sodniki, če med seboj ne prijateljujejo, vsaj poznajo, kar glede na udeležbo ene izmed višjih sodnic istega višjega sodišča kot priče v obravnavanem kazenskem postopku, lahko pri strankah postopka in v javnosti vzbudi dvom v nepristranskost sojenja.
predlog za dopustitev revizije - dokazovanje - izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave v postopku - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišče lahko zavrne dokazni predlog, 1.) če šteje, da je stranka zatrjevano dejstvo že dokazala, 2.) če je dokaz neprimeren, 3.) če se z njim dokazuje trditev, ki ni pravno odločilna 4.) in če zavrnitev obrazloži z razumnimi argumenti, ki ne predstavljajo vnaprejšnje dokazne ocene. Trditev predlagatelja, da so v sodni praksi zavrnitve dokaznih predlogov stihijske in brez vnaprej znanih meril, zaradi česar je v zvezi s tem potrebno stališče revizijskega sodišča, je zato neutemeljena.
ZPP člen 254, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - dokazovanje - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - postavitev več izvedencev - institucija kot izvedenec - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega postopka - silobran - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog toženca zavrnilo (367.c člen ZPP).
ZGD člen 5, 6, 6/1-4. ZGD-1 člen 8, 8/1-4. ZFPPIPP člen 380.
dopuščena revizija - spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - stečajni postopek - delitev stečajne mase - poplačilo upnikov - višina obveznosti
V primeru spregleda pravne osebnosti družbenik odgovarja za obveznost družbe, ta obveznost pa je po svoji naravi taka oziroma ostaja taka, kot je bila obveznost družbe. Spremenjen je le temelj, pravna podlaga za njegovo odgovornost za obveznost družbe, za katere sicer po zakonu glede na organizacijsko obliko družbe ne odgovarja, medtem ko temelj, pravna podlaga same obveznosti ostaja nespremenjena.
Določba 4. alineje prvega odstavka 6. člena ZGD, ki prestavlja temelj za spregled pravne osebnosti in ne temelj za obveznosti družbe – torej tudi ne za odškodninsko odgovornost družbenika le v okvirih povzročene škode, - je povsem jasna; zaradi v tem členu naštetih fraudoloznih ravnanj družbenik odgovarja namesto družbe za celotno terjatev upnika. Tako ni pomembno, v kakšnem obsegu je sam storil oziroma povzročil škodo.
Ni pomembno, da morebiti tožnik v stečajnem postopku zoper gospodarsko družbo ne bi mogel izterjati višjega zneska. Kljub prenehanju gospodarske družbe ostaja „njen“ dolg do, v zvezi s spregledom pravne osebnosti oškodovanih upnikov, enak, nepodvržen posledicam stečajnega postopka. Izidi stečajnih postopkov kot tudi njihova morebitna nadaljevanja torej ne morejo predstavljati oporne pravne točke za omejitev obsega zneska, ki predstavlja vsebino terjatve upnika zoper pravni subjekt, ki mora nositi opisane zakonsko določene posledice spregleda pravne osebnosti.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1, 82. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 271c, 167, 168, 168-a, 178, 220, 226.
davek na dodano vrednost (DDV) - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - nakup vozil - lastninska pravica na vozilu - verodostojna listina - nepopoln račun - dokazno breme - bistvena kršitev določb postopka
Vrhovno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da sporni račun ne vsebuje nekaterih obveznih podatkov iz 82. člena ZDDV-1 in je nepopoln, saj ne vsebuje obsega in vrste opravljenih storitev in tudi ne datuma, ko je bila predmetna storitev izvedena oziroma končana in iz njega ni mogoče jasno in brez dvoma prepoznati narave in obsega poslovnega dogodka, ter da zato na njegovi podlagi DDV ni mogoče odvajati.
Revidentka ni upravičena odbijati DDV po računih, ki so jih ji izdali missing traderji, ker ni storila vsega, kar bi morala, da bi bilo mogoče šteti, da ni vedela oziroma ni mogla vedeti, da sodeluje v davčni goljufiji oziroma v izigravanju sistema DDV s strani njenih dobaviteljev. To pa izhaja iz naslednjih objektivnih okoliščin: navedenih v 14., 15. in 16. točki obrazložitve te sodbe.
začasna odredba - zloraba prevladujočega položaja - nastanek težko popravljive škode - ni izkazana s stopnjo verjetnosti - določnost izreka odločbe - jasnost izreka odločbe
Tožeča stranka ni s stopnjo verjetnosti dokazala težko popravljive škode, ki naj bi ji nastala z izvršitvijo odločbe tožene stranke, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njen predlog za izdajo začasne odredbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče je dolžno postaviti izvedenca takrat, kadar določena problematika presega sodnikovo splošno razgledanost oziroma kadar so za presojo nekega dejstva potrebna abstraktna pravila znanosti ali stroke, ki jih ne stranke ne sodišče ne poznajo.