predlog za dopustitev revizije - trditveno breme - prekluzija - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče kršilo določbo prvega odstavka 286. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ko je za procesno zmotno ocenilo odločitev razpravljajoče sodnice na prvem naroku za glavno obravnavo o dodelitvi tožnici dodatnega roka za izjasnitev o ugovoru zastaranja tožene stranke in za dodatno pojasnilo tožbenih navedb.
OZ člen 3, 87, 88, 417, 495. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 380, 380/2.
ničnost pogodbenega določila - ničnost - kondikcija - zahtevek za zmanjšanje kupnine - ugotovitev ničnosti kot prehodno vprašanje
Če je pogodba nična, je vsaka pogodbena stranka dolžna drugi vrniti vse, kar je na podlagi te pogodbe prejela (naturalna restitucija ali denarna vrednost izpolnitve - 87. člen OZ), vendar je kondiciranje pogojeno s tem, da je bilo na podlagi nične pogodbe realizirano kakšno izpolnitveno ravnanje. Pritrditi je revizijskemu stališču, da tožnik ni dolžan postaviti (posebnega) podrednega zahtevka, ne za samo ugotovitev ničnosti in ne za kondikcijski zahtevek na podlagi prvega odstavka 87. člena OZ. Vprašanje ničnosti lahko sodišče reši ob obravnavi že postavljenega denarnega dajatvenega zahtevka kot predhodno vprašanje (prvi odstavek 13. člena ZPP), saj nična pogodba (že sama po sebi) ni veljavna. Postavljen (denarni dajatveni) tožbeni zahtevek, ki ga sicer tožnik primarno utemeljuje na drugi materialnopravni podlagi (zmanjšanju kupnine), pa zadošča za uveljavljanje vrnitve kupnine zaradi ugotovljene ničnosti.
ZDavP-2 člen 79, 79/3, 79/7. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZUP člen 118, 118/3.
carine - dovoljenost revizije - zavrženje - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - odstop od sodne prakse - jasno zakonsko besedilo - vprašanja na splošni ravni - breme stroškov postopka - krivda stranke
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Vprašanja, ki jih revident navaja, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vprašanja so namreč zastavljena le na načelni (splošni) ravni in zahtevajo le splošne odgovore, ki pa jasno izhajajo iz določbe 79. člena ZDavP-2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - odločba o kazenski sankciji
Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti ne utemeljuje pravne relevantnosti predlaganega dokaza z zadostno stopnjo verjetnosti, saj mora obramba v pravnem sredstvu konkretno izpodbijati utemeljitev sodišča, zakaj izvedba določenega dokaza ni potrebna in vsaj verjetno izkazati pravno relevantnost dokaza na instanci, ki odloča o vloženem pravnem sredstvu.
ZZLPPO člen 6, 6/1. ZLPP člen 3, 17. Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja člen 6, 51, 54.
družbena lastnina - lastninjenje - skrito premoženje - premoženje, ki ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci - oškodovanje družbenega premoženja
Okoliščina, da se je lastninil le družbeni kapital (skupek članskih pravic v podjetju, ki ni imel znanih lastnikov, temveč so ga za račun anonimnih lastnikov upravljali delavci v podjetju), ni vplivala na v ZLPP določeno obveznost lastninsko preoblikujočih se družb (tudi tistih v mešani lastnini), da v otvoritveni bilanci prikažejo vse premoženje (sredstva v aktivi podjetij). Lastninjenje se je izvedlo glede na vrednost družbenega kapitala, ki je bila lahko pravilno ocenjena le ob upoštevanju celotne aktive podjetja. Od nje je namreč odvisna vrednost osnovnega kapitala, ta pa je osnova za ugotovitev vrednosti družbenega kapitala – tistega deleža v osnovnem kapitalu, ki nima znanega lastnika. Če določeno premoženje v otvoritveni bilanci ni bilo upoštevano, se njegova vrednost ni odrazila v vrednosti družbenega kapitala, ki je bila zato prenizko ocenjena, cena delnice pa prenizko določena.
Preprečevanju tovrstnih (posrednih) oškodovanj družbenega kapitala je namenjena določba 6. člena ZZLPPO, ki ureja prehod („skritega“) premoženja, ki se je izmaknilo procesu lastninskega preoblikovanja, na SRD. Nanjo zato preide vse premoženje, ki v otvoritvenih bilancah podjetij ni bilo prikazano, čeprav ga je k lastninjenju zavezano podjetje tedaj že imelo, ne glede na to, kje se to premoženje sedaj najde in komu se zaseže. Enako velja za plodove skritega premoženja.
Priznanih dejstev ni potrebno dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Omenjeno pravilo kot oblika posrednega disponiranja strank ni absolutno, saj velja splošna prepoved razpolaganja, če je ta v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo (prepoved iz tretjega odstavka 3. člena ZPP). Priznanje dejstva tako ni mogoče v primerih, če se je sodišče na podlagi predloženih dokazov že prepričalo, da je zatrjevano dejstvo neresnično. Nasprotno stališče neposredno nasprotuje avtoriteti sodstva in sodnikovi vesti ter morali. Prepoved tovrstnega posrednega disponiranja se odraža tudi v določbi 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, ki v primeru, da so v tožbi zatrjevana dejstva v nasprotju s tožbi priloženimi listinami, preprečuje izdajo zamudne sodbe in kljub nevložitvi odgovora na tožbo glede takšne trditve napotuje na izvedbo dokaznega postopka. Kljub temu, da je v ZPP torej uveljavljeno načelo afirmativne litiskontestacije, po določbah ZPP neprerekana dejstva ne štejejo za priznana, če je stranka sama predložila listine, ki obstoj takšnega dejstva izpodbijejo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 92. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1. Direktiva Sveta (ES) o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, št. 112/2006 z dne 28. 11. 2006 (Direktiva 2006/112/ES) člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168/a, 178, 220, 226.
davek na dodano vrednost - missing trader - zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV - subjektivni element - standard skrbnosti - okoliščine, na podlagi katerih bi se davčni zavezanec moral prepričati o svojih dobaviteljih
V obravnavanem primeru so podane objektivne okoliščine, ki kažejo na to, da je revident vedel ali bi moral vedeti, da z obravnavanimi posli sodeluje v transakciji, povezani z goljufijami, ki so jih storili njegovi poslovni partnerji - izdajatelji spornih računov.
Kdaj se mora davčni zavezanec prepričati, da njegove transakcije ne bodo del zlorabe sistema DDV in kaj so razumni ukrepi, ki se lahko v zvezi s tem pričakujejo od davčnega zavezanca, je pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti v vsakem primeru posebej.
Po presoji revizijskega sodišče razumen davčni zavezanec ne ostane popolnoma neveden glede svojih dobaviteljev, če z njimi sodeluje daljše časovno obdobje. Razumen davčni zavezanec že zaradi dolgotrajnosti poslovnega sodelovanje o svojih dobaviteljih izve vsaj kakšne podatke o tem, kdo so, kako delujejo in podobno. Revident pa je, nasprotno, kljub dolgotrajnemu sodelovanju z dobavitelji ostal popolnoma neveden glede svojih dobaviteljev, zato je po presoji revizijskega sodišča utemeljeno trditi, da se o zanesljivosti svojih dobaviteljev ni prepričal na razumen način.
Če se vsebina poslovnega sodelovanja, torej vrsta dobav, ne spremeni, mora razumnega davčnega zavezanca zanimati, zakaj je potrebna sprememba izdajatelja računa. Razumen davčni zavezanec se v takem primeru prepriča o razlogih za spremembo izdajatelja računa ali vsaj poizkuša prepričati. Revident se o tem ni prepričal oziroma v postopku niti ni zatrjeval, da se je. Tudi zaradi navedenega je utemeljeno trditi, da je opustil ravnanje, ki bi ga opravil vsak razumen davčni zavezanec v takšnih okoliščinah.
S predlaganimi dokazi je obramba obsojenca želela dokazati dejstvo, ki ni odločilno za njegov pravni položaj, temveč bi lahko vplivalo zgolj na presojo, ali je pri kaznivih dejanjih sodelovala tudi soobdolženka, zato z zavrnitvijo dokaznih predlogov ni bila kršena obsojenčeva pravica do izvajanja dokazov v svojo korist.
Niti Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju niti ZKP ne določata, da se adhezijski postopek prekine ali ustavi, če je zoper obdolženca uveden postopek osebnega stečaja, niti nima neprijava terjatve v stečajnem postopku za posledico prenehanje te terjatve, zato je sodišče ravnalo pravilno, ko je odločilo o premoženjskopravnih zahtevkih oškodovancev na podlagi dejstev, ugotovljenih v dokaznem postopku. Odločitev sodišča bi bila materialnopravno napačna le v primeru, da je do poplačila terjatev v stečajnem postopku prišlo pred pravnomočnostjo izpodbijane sodbe, saj s poplačilom terjatev v stečaju (delno) prenehajo tudi odškodninske terjatve oškodovancev, ker je škoda, ki jim je nastala s kaznivim dejanjem, na ta način (vsaj delno) povrnjena.
ZPP člen 142, 262, 339, 339/2-14, 370, 370/3. ZNP člen 37, 39, 39/1, 44, 47, 48, 50. ZZZDR člen 211, 212.
nepravdni postopek - poslovna sposobnost - delni odvzem poslovne sposobnosti - kverulantstvo - zdravniški pregled udeleženca - zaslišanja udeleženca - prisilna privedba - izvedensko mnenje
Postopanje udeleženca v različnih sodnih postopkih nedvomno izkazuje obstoj njegove značajske napake, ki je takšna, da že vpliva na njegovo sposobnost skrbeti zase in za svoje pravice in koristi na področju delovanja v sodnih postopkih (44. člen ZNP). Revizijsko sodišče pritrjuje pritožbenemu sodišču, da ugotovljena dejanja udeleženca kažejo na njegovo patološko nagnjenost k tožbarjenju, kar gre v njegovo škodo. Ugotovljena motnja vpliva predvsem na udeleženčevo sposobnost presoje, ali je nek postopek razumno začeti, saj je do svojega ravnanja povsem nekritičen. Pri udeležencu gre za kverulanstvo, ki se kaže v pretežni meri na sodnem področju, zato je odločitev pritožbenega sodišča, da je ugotovljena potreba za odvzem poslovne sposobnosti (le) na sodnem področju, ne pa tudi širše, pravilna (50. člen ZNP).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sporazum o priznanju krivde - način izvršitve kazni zapora
Obsojenec in državna tožilka se v sporazumu o priznanju krivde nista dogovorila o načinu izvršitve kazni, čeprav bi se glede na določbo 1. točke prvega odstavka 450.b člena ZKP lahko dogovorila tudi o tem, zato ravnanje sodišča, ki je z določitvijo načina izvršitve (preostanka) kazni uporabilo možnost, ki jo ima po sedmem odstavku 86. člena KZ-1, ni bilo nezakonito.
Predlog za zaslišanje očividca dogodka že sam po sebi vsebuje pravno relevantnost - o poteku dogodka bi priča izpovedovala na podlagi lastne zaznave dogodka, in zato obrambi pravne relevantnosti takega dokaza ni potrebno še dodatno utemeljevati.
Neugotavljanje drugih elementov odškodninske obveznosti potem, ko je sodišče ugotovilo, da ni podana protipravnost ravnanja potencialnega povzročitelja škode, v nobenem primeru ne more predstavljati procesne kršitve.
Kotlovnica je bila urejena v dosedanji skupni kolesarnici, kar pomeni spremembo rabe skupnih delov, za kar zakon izrecno zahteva soglasje vseh etažnih lastnikov. Izvedba posla, ki presega okvir rednega upravljanja brez ustreznega soglasja solastnikov je mogoča samo ob pogojih iz tretjega odstavka 29. člena SZ-1, to je s kritjem stroškov zgolj tistih etažnih lastnikov, ki so se s takim poslom (izboljšavo) strinjali ob nadaljnjem pogoju, da s tem ni ovirano izvrševanje lastninske pravice drugih etažnih lastnikov in ni ogrožena požarna varnost
ZNP člen 34. ZPP člen 86, 86/3, 374, 374/3I, 384, 384/3.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - postopek za določitev nujne poti - laična vloga - opravljen državni pravniški izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V nepravdnem postopku revizija ni dovoljena. Prav tako sta nasprotna udeleženca sama vložila predlog za dopustitev revizije, nista pa priložila dokaza, da imata opravljen pravniški izpit.
Sodišče je pri presoji, da je podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, poleg teže kaznivega dejanja ter načina in okoliščin, v katerih naj bi bilo izvršeno, upoštevalo, da je bilo dejanje skrbno načrtovano, da je obdolženec pri izvrševanju kaznivega dejanja pokazal odločnost, da je zoper oškodovanca uporabil celo fizično silo, ter da je bil kot mladoletnik že obravnavan zaradi dveh kaznivih dejanj z elementi nasilja, za kateri mu je bil izrečen ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, obravnavano kaznivo dejanje pa naj bi storil v času trajanja tega ukrepa.
V zvezi z ugovorom obdolženčeve obrambe, da je bil v pravni zmoti, je sodišče upoštevalo tudi dejstvo, da obdolženec že dolga leta živi in dela v Avstriji, v kateri je rastlina Khat na seznamu prepovedanih drog. Navedene okoliščine po presoji Vrhovnega sodišča v tej fazi postopka z zadostno verjetnostjo utemeljujejo presojo, da se je obdolženec zavedal, da je prenašanje rastline Khat na območju Slovenije prepovedano.