ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dokazovanje - izvedenec - zaslišanje izvedenca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnik predlaga dopustitev revizije glede vprašanja, ali so bila z opustitvijo zaslišanja izvedenca, ki je mnenje podal pisno, kršena procesna pravila.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1. Direktiva Sveta (ES) o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, št. 112/2006 z dne 28. 11. 2006 (Direktiva 2006/112/ES) člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168/a, 178, 220, 226. ZUS-1 člen 71.
davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - dokazno breme - bistvena kršitev postopka - verodostojne listine - gradbeništvo
Iz spisa ne izhaja, da je revident dokumentacijo res predložil davčnemu organu prve stopnje, niti za to nima potrdila, dokumentacije pa ni (še enkrat) predložil niti kasneje v postopku. Vse navedeno je mogoče preizkusiti s pomočjo zapisnika in pripomb na zapisnik, zato ugovor bistvene kršitve postopka s strani sodišča prve stopnje ni utemeljen.
Po presoji revizijskega sodišča je zaključek davčnih organov in sodišča prve stopnje, da je revident vedel oziroma bi moral vedeti, da so bile transakcije povezane z goljufijo izdajateljev računov, utemeljen in v zadostni meri obrazložen.
V izreku sodbe niso konkretizirane okoliščine iz katerih bi izhajalo, da je bil posebej surov način storitve kaznivega dejanja izsiljevanja za oškodovanca hkrati tudi poniževalen. Kar naredi kaznivo dejanje po tretjem odstavku 213. člena KZ-1 težje, je med drugim tudi dejstvo, da je storilec deloval na posebej surov in za oškodovanca hkrati tudi poniževalen način, na primer v situacijah, ko se bo oškodovanec moral sleči, klečati, prositi ipd.
določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo
Vrhovno sodišče po določbi četrtega odstavka 177. člena ZD določi, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno za zapuščinsko obravnavo, če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0017548
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131, 148.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - pravična denarna odškodnina - javna oseba - relativna javna oseba - odškodninska odgovornost prokurista - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali lahko sodišče pri odločitvi uporabi določila splošnih pogojev, ki se sicer nahajajo med dokaznimi listinami, vendar pravdna stranka ni postavila dejanskih trditev, na katere bi se lahko vezale pravne posledice, ki izhajajo iz teh določil; ter ali mora biti za izgubo zavarovalnih pravic zavarovanca podan namen izogniti se preizkusu alkoholiziranosti ali zadostuje zgolj, da zavarovanec o škodnem dogodku ne obvesti policije.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Obdolženec je pokazal veliko vztrajnost pri izvrševanju kaznivih dejanj, saj naj bi po tem, ko češki organi niso izpolnili postavljenih zahtev, še naprej pošiljal nevarne snovi na naslove različnih oseb, kar kaže na nevarnost, da bi na prostosti kazniva dejanja ponavljal.
Stališča, ki jih zavzame sodnik (ali senat) v posameznih zadevah, ne morejo biti odklonilni razlog za izločitev in se presojajo v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Tudi zaskrbljenost tožnika zaradi morebitne neugodne rešitve pritožbe zanj ne predstavlja izločitvenega razloga.
pripor - sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Utemeljen sum, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje izhaja iz pravnomočne obtožnice, po kateri bo tekel postopek zoper obtoženca pred sodiščem prve stopnje
ZPIZ-1 člen 61, 61/1, 61/1-3, 67, 67-1, 67-2, 67-3.
pravica do invalidske pokojnine - invalidska pokojnina - invalid II. kategorije - poklicna rehabilitacija
Revident je zmožen za delo z omejitvami s polovičnim delovnim časom (3. alineja prvega odstavka 61. člena ZPIZ-1) brez poklicne rehabilitacije, zato ni upravičen do invalidske pokojnine po določbi 2. alineje 67. člena ZPIZ-1.
ZPP člen 37, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 367, 367/2, 367/2-3, 377. ZDR člen 6, 82, 88, 88/3, 89, 90.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - drugačna organizacija dela - diskriminacija
Tožnik meni, da je bila odpoved podana iz neutemeljenega, diskriminatornega razloga, in sicer zaradi pripadnosti nekdanji vodstveni ekipi tožene stranke. Pripadnost nekdanji vodstveni ekipi ni okoliščina iz 6. člena ZDR in devete alineje 89. člena ZDR in sama po sebi ne predstavlja diskriminatornega razloga. Tožnik se ne more uspešno sklicevati na to, da je bil (samo) zaradi te okoliščine neenako obravnavan in je tožena stranka pri podaji odpovedi kršila prepoved diskriminacije.
Organizacija poslovanja je v pristojnosti direktorja. V poslovnem svetu ni neobičajno, da novi direktor reorganizira poslovanje, racionalizira poslovanje, na novo oblikuje delokroge vodstvene ekipe oziroma oblikuje nova vodstvena in druga delovna mesta. Na ta način si zagotovi učinkovito poslovanje, ustreznejše delovne procese, ipd. Tudi pri izbiri zaposlenih na novo oblikovanih vodstvenih delovnih mestih običajno ne zadošča le izpolnjevanje formalnih pogojev za določeno delovno mesto, temveč ocena primernosti, dodatnih usposobljenosti glede na predvidene nove usmeritve poslovanja in nove delokroge, možnosti uspešnega sodelovanja, zaupanja, itd.
ZDR, člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/3. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 360, 360/1. URS člen 22.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - opredelitev do pritožbenih navedb - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - utemeljenost odpovednega razloga
Tožena stranka je v sporni odpovedi tožnici očitala napake le pri dveh pregledanih nalogah od - po zatrjevanju tožnice - več kot stotih. Če tožnica pri vseh ostalih ni delala napak, je težko govoriti o njeni nesposobnosti, to je o nedoseganju pričakovanih delovnih rezultatov zaradi nestrokovno in nekvalitetno opravljenega dela in posledično o tem, da gre za utemeljen odpovedni razlog, zaradi katerega nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče.
Kadar pritožnik v pritožbi uveljavlja nove pravne argumente o relevantnih dejstvih (in v tem primeru jih je), je do njih tudi v obrazložitvi sodbe sodišča druge stopnje treba zavzeti stališče in nanje odgovoriti.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - plačilo neizplačanih prejemkov iz delovnega razmerja - vrednost spora - samostojni denarni zahtevki -
Odločitev o posameznih zahtevkih ni odvisna od rešitve skupnih pravnih vprašanj in tudi odločitev o posameznem zahtevku ni odvisna od odločitve o drugem zahtevku. Vsak zahtevek ima drugačno dejansko in pravno podlago in je o vsakem od njih mogoče odločiti samostojno in neodvisno od drugih.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 20/3, 35, 35/5.
pokojnina - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba
Tožnik zatrjuje, da bi moralo sodišče upoštevati določbo petega odstavka 35. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju, vendar povsem neutemeljeno. Navedena določba določa izjemo od tretjega odstavka 20. člena tega sporazuma. V obeh primerih gre za upoštevanje zavarovalnih dob, dopolnjenih po pravnih predpisih katere od pogodbenic. Tudi tožnik pa se strinja, da zavarovalna doba za čas služenja v JLA, ni taka zavarovalna doba. Zato uporaba določbe petega odstavka 35. člena sporazuma sploh ne pride v poštev.
Stališča, ki jih zavzame sodnik (ali senat) v posameznih zadevah, ne morejo biti odklonilni razlog za izločitev in se presojajo v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Tudi zaskrbljenost tožnika zaradi morebitne neugodne rešitve pritožbe ne predstavlja izločitvenega razloga.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Od izvrševanja istovrstnih kaznivih dejanj obdolženke ni odvrnila niti obravnava policije, niti podana kazenska ovadba zoper njo, saj je z izvrševanjem tovrstnih kaznivih dejanj nadaljevala ter pri tem izkazala izjemno vztrajnost in trdovratnost.