Sodna taksa je zapadla v plačilo že več kot pred štirimi leti, tako, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo pritožnikov predlog za obročno plačilo sodne takse, saj za kaj takega ni zakonskih pogojev, saj bi morala biti taksa plačana že v letu 2010. Sodišče je brez zakonske osnove drugotožniku poslalo plačilni nalog 15. 9. 2014, čeprav bi jo moralo že zdavnaj prisilno izterjati. Prošnja za obročno plačilo sodne takse je v obeh primerih prepozna in neutemeljena.
ZPP člen 242, 242/1, 337, 337/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 6.
povrnitev potnih stroškov priči - dejanski potni stroški zaradi prihoda na sodišče - nedovoljene pritožbene novote
Zakon ne omejuje pravice do povrnitve potnih stroškov od kraja stalnega bivališča do sodišča. Priča je upravičena do povračila dejanskih potnih stroškov, ki ji nastanejo zaradi prihoda na sodišče.
Zavoda, za katerega je sicer ugotovilo, da bi bil indiciran za sprejem nasprotnega udeleženca, ni zaprosilo za mnenje, zavod pa je po določbi prvega odstavka 32. člena ZDZdr materialnopravni udeleženec postopka za sprejem v varovani oddelek in bi zato sodišče prve stopnje skladno s prej citirano določbo pred izdajo sklepa, to je na dan sojenja, moralo pridobiti mnenje tega zavoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0076203
SPZ člen 68. ZD člen 142. ZPP člen 286, 286/2, 452, 453.
postopek v sporu majhne vrednosti – trditveno breme – pravočasnost trditev – stroški solastne nepremičnine – stroški pogreba – vzdrževanje groba – dolg do zapuščine
Stroški pogreba in vzdrževanje groba so dolg do zapuščine. Zanj tako kot za zapustnikove dolgove odgovarjajo vsi dediči do višine vrednosti podedovanega deleža. Ni odločilno, ali so bili dolgovi do zapuščine (že) priglašeni v zapuščinskem postopku. O njih namreč zapuščinsko sodišče ne odloča. Upošteva jih lahko le pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, ko ugotavlja osnovo za plačilo sodne takse za sklep o dedovanju, ki bremeni dediče. Če pa je med dediči spor o plačilu teh stroškov in jih poravna le eden, mora povračilo v višini dednih deležev, ki odpadejo na ostale dediče, uveljavljati v pravdi.
Ni dovolj, da odškodninsko tožbo vloži družba po osebi, upravičeni za zastopanje, temveč mora biti v sodnem postopku izkazano tudi, da je o vložitvi tožbe odločal tudi organ družbe, ki je za to pristojen. Če ni podana kakšna od materialnopravnih predpostavk, mora sodišče prve stopnje zavrniti tožbeni zahtevek, pri čemer je pri odločanju v tej zvezi ključnega pomena, da posamezna materialnopravna predpostavka ne obstaja ob koncu glavne obravnave v postopku pred sodiščem prve stopnje (ne pa na primer že v času vložitve tožbe).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013493
ZDR člen 184. OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 135.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
Tožnica (prodajalka) je spornega dne opravljala svoje delo na blagajni v prodajalni tožene stranke, ko sta do nje pristopila dva moška, ji v glavo uperila vsak svojo pištolo in od nje zahtevala denar iz blagajne. Tožnica je zaradi šoka udarjala po tipkah na blagajni, vendar se ta ni odprla, medtem pa je v prodajalno vstopil delavec tožene stranke. Ko ga je tožnica zagledala, je zaklicala na pomoč, takoj zatem pa jo je eden od roparjev z ročajem strelnega orožja udaril po glavi in jo poškodoval. Tožena stranka je imela v prodajalni tistega dne nameščen le lažen videonadzor, drugih preventivnih ukrepov za zagotavljanje varnosti zaposlenih pa ni imela. Tožena stranka bi morala izvajati učinkovit(ejš)e preventivne ukrepe (fizično varovanje prodajalne ali delujoč videonadzor), saj bi to prispevalo k zmanjšanju tveganja za varnost zaposlenih. Ker tega ni storila, je tožnici za vtoževano škodo v celoti odškodninsko odgovorna.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - datum priznanja pravice - datum izplačevanja invalidske pokojnine
Za odločitev, od kdaj dalje je tožnica upravičena do izplačila invalidske pokojnine, je ključen prvi odstavek 157. člena ZPIZ-1. Ta določa, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Tožnici je zavarovanje prenehalo na podlagi njene izjave z 9. 12. 2011, zato se ji invalidska pokojnina, upoštevaje prvi odstavek 157. člena ZPIZ-1, lahko izplačuje šele od prenehanja zavarovanja dalje, torej od 10. 12. 2011.
ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 36/2, 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ/92 člen 202, 202/1, 202/1-2. TZPZ člen 126, 126/1.
starostna pokojnina - zavarovalna doba
V spornem obdobju (od 1967 do 1974) so se delovna razmerja urejala v Temeljnem zakonu o delovnih razmerjih. Glede na to pravno ureditev je toženec pravilno odločil, ko je tožniku na podlagi listinskega dokaza obdobje od 4. 1. 1972 do 15. 8. 1972 priznal v zavarovalno dobo. Priznanje ostalega spornega obdobja v zavarovalno dobo pa je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo, saj je pravilno ugotovilo, da delovno razmerje z izjavami tožnika in zaslišane priče in z listinskimi dokazi ni dokazano.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - kraj opravljanja dela - službeno potovanje
Tožnik je bil napoten na delo v hotel na Hrvaško, skladno z dogovorom iz pogodbe o zaposlitvi. Ker je imel s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno tudi opravljanje dela v tujino, ni šlo za službena potovanja v ta hotel, ampak za opravljanje dela. Iz dogovora med toženo stranko in tem hotelom izhaja, da bo tožena stranka po ocenjeni višini kot nadomestilo stroškov prejemala določeno denarno vsoto mesečno. V ta znesek je všteta tožnikova plača in materialni stroški. Kot materialni stroški po tem dogovoru so bili mišljeni vsi stroški, ki jih bi imel tožnik z izvajanjem dela po tem dogovoru.
Tožnik zatrjuje obstoj dogovora o plačilu dnevnic in stroškov za službeno potovanje za čas dela v hotelu na Hrvaškem. Tožnik obstoja takšnega dogovora ni dokazal, zato tožnikov zahtevek na povračilo stroškov, ki jih je imela z opravljanjem dela v tem hotelu, ni utemeljen.
Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je tožnici dodaten dan letnega dopusta priznala le za otroka, ki je bil mlajši od 10 let. Takšna odločitev je v skladu z določbo 38. člena ZDDO, po katerem se delavcu letni dopust poveča za največ tri dni za njegove socialne in zdravstvene razmere, kot so kronična in druga daljša bolezen, skrb za otroke do 10 leta starosti in druge razmere, v katerih delavec živi. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničin zahtevek, da se toženi stranki naloži, da tožnici za sporno leto prizna pravico do enega dodatnega dne letnega dopusta za drugega otroka, ki je že starejši od 10 let.
ZFPPIPP člen 365, 365/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
končni načrt razdelitve posebne stečajne mase - nagrada upravitelja - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - DDV - odmera nagrade
Ker upraviteljica v končnem načrtu razdelitve posebne stečajne mase kot stroška, ki bremeni posebno stečajno maso, ni predlagala tudi stroška 22% DDV od obračunane nagrade upraviteljice, ji je ta strošek prvostopenjsko sodišče neutemeljeno priznalo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 51.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada - stroški
Kakor to izhaja iz sodnega spisa, je bilo potrebno v nadaljevanju postopka še dopolnilno mnenje in zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi, da je sodišče prve stopnje lahko celovito ugotovilo dejansko stanje. Zgolj zaradi tega pritožbeno sodišče ne more sprejeti pritožbene graje, da je bila odločitev o stroških, odmerjenih izvedencev za opravljeno izvedensko delo, preuranjena.
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 287, 287/2, 288, 378.
spor majhne vrednosti – plačilo računov – zamuda s plačilom – zamudne obresti – vračunavanje obveznosti – dolžnikova izjava o vračunavanju – vrstni red vračunavanja
Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka ob izpolnitvi ni navedla, po kakšnem vrstnem redu naj se vračunavajo obveznosti. Sodišče je zato opravilo vračunavanje v skladu z 2. odstavkom 287. člena OZ, po katerem se takrat, ko ni dolžnikove izjave o vračunavanju, obveznosti poravnavajo po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev.
delo s krajšim delovnim časom - invalidska pokojnina - pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami - invalid III. kategorije
S sodbo sodišča je bilo ugotovljeno, da je odločba območne enote pravilna in zakonita. S to odločbo je bila tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Ker je ta odločitev sodišča prve stopnje postala pravnomočna, tožnica ne more več zahtevati poleg že priznane pravice do premestitve še priznanja pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravice do delne invalidske pokojnine. Gre namreč za dve različni pravici, ki se med sabo izključujeta in ne moreta obstajati vzporedno.
Pri razvezi pogodbe gre za način prenehanja pogodbe, ki je bila veljavno sklenjena, kasneje pa iz razlogov, ki so nastopili po sklenitvi, prenehala veljati. Po tem se razlikuje od razveljavitve pogodbe, ki res učinkuje šele s sodno odločbo, po razveljavitvi pa velja, da pogodba od vsega začetka ni bila veljavno sklenjena. Tožeča stranka se je v predmetni zadevi odločila za zahtevek na razvezo pogodbe. Po določbi drugega odstavka 112. člena OZ razveze ni mogoče zahtevati, če bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila, oziroma če bi njihove posledice lahko odklonila. Ravnanje druge pogodbene stranke se torej pri razvezi pogodbe ne upošteva. Trditve, ki jih je postavila tožeča stranka in ki se nanašajo na slabo vero tožene stranke, zavajanje in kršitev načela vestnosti in poštenja, pri razvezi pogodbe zato niso relevantne in z njimi s pritožbo zoper izpodbijano sodbo ne more uspeti.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - poškodba pri delu
Tožena stranka je tožnika z izpodbijano odločbo razvrstila v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu 30 % in bolezni 70 % in mu priznal pravico do dela na delovnem mestu z omejitvami, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno. Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti po 1. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine po 67. členu ZPIZ-1, ni utemeljen.
Vprašanje razpoložljivosti delovnega mesta ne more vplivati na oceno invalidnosti. Po definiciji, določeni v 60. členu ZPIZ-1, so za nastanek invalidnosti ključnega pomena spremembe v zdravstvenem stanju in to takšne spremembe, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in zavarovancu zmanjšajo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnica je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnica ni uveljavljala pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato ji navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – DELOVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081409
ZDR člen 137. ZZVZZ člen 84. ZPIZ-1 člen 93, 159. OZ člen 197.
odločanje o pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja – začasna nezmožnost za delo delavca – ugotovitvena odločba – nadomestilo plače – trajna nezmožnost za delo zavarovanca – priznanje statusa invalidnosti III. kategorije – pravica do dela s krajšim delovnim časom – izplačevanje delne pokojnine – ponudba delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi – refundacija – izdatek za drugega – civilnopravni zahtevek
Sklenitev pogodbe o zaposlitvi predstavlja ureditev trajnega delovnopravnega statusa v skladu z delovnopravnimi predpisi in v povezavi z uveljavljanjem pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ureditev tega statusa v ničemer ne preprečuje morebitna istočasna začasna delovna nezmožnost, ki upravičuje uveljavljanje pravic na podlagi ZZVZZ. Poziv delavki s strani tožeče stranke, da s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi trajno uredi svoj delovnopravni status, ki ji bo omogočil uveljavljanje pravic iz pokojninskega zavarovanja, v ničemer ne bi posegel v upravičenja delavke iz naslova uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja zaradi začasne delovne nezmožnosti.
potni stroški - stroški prevoza na delo in z dela - enotni daljinomer - javni uslužbenec - interventni ukrepi
Po določbi prvega odstavka 168. člena ZUJF povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada zaposlenemu glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra. Do 10. 1. 2013, ko je Vlada RS s sklepom določila uporabo enotnega daljinomera „zemljevid.najdi.si“ za namen povračil stroškov in drugih prejemkov in je Ministrstvo za pravosodje in javno upravo 15. 1. 2013 izdalo dopis o določitvi enotnega daljinomera za namen povračila stroškov in drugih prejemkov ter drugih pravic in obveznosti zaposlenih in določilo daljinomer „zemljevid.najdi.si“ za enotni daljinomer, ni mogoče šteti za pravilen le izračun poti po določeni aplikaciji, ki jo je tožena stranka uporabila za izmero poti. Ker različni daljinomeri za izračun sporne poti ne dajejo identičnih rezultatov, je sodišče prve stopnje zato pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku na povračilo stroškov prevoza na delo in z dela.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0076236
ZPP člen 458, 458/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZOdvT tarifna številka 2202.
nagrada za enostavno pisanje – bistvena kršitve določb pravdnega postopka – posojilna pogodba
Toženka neutemeljeno očita prvemu sodišču smiselno uveljavljano bistveno kršitev določb postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z oceno njene izpovedbe. Sodišče prve stopnje ni napačno razumelo toženkine izpovedbe, saj ni štelo, da je toženka izpovedala, da ji je tožnik mogoče res poznal kakšno sliko o pnevmatikah in platiščih. Dokazno oceno o toženkini izpovedbi (da ji je tožnik mogoče res poslal kakšno sliko) kot neprepričljivi je prvo sodišče smiselno povezalo s tem, da toženka ni pojasnila, katero sliko oziroma sliko o čem ji je tožnik morda poslal (če ni šlo za pnevmatike in platišča), ter da je tožnikovo izpoved v tem delu (njegovo pošiljanje slike o platiščih in pnevmatikah toženki iz trgovine s tem blagom) potrdila priča.