Zavoda, za katerega je sicer ugotovilo, da bi bil indiciran za sprejem nasprotnega udeleženca, ni zaprosilo za mnenje, zavod pa je po določbi prvega odstavka 32. člena ZDZdr materialnopravni udeleženec postopka za sprejem v varovani oddelek in bi zato sodišče prve stopnje skladno s prej citirano določbo pred izdajo sklepa, to je na dan sojenja, moralo pridobiti mnenje tega zavoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0076203
SPZ člen 68. ZD člen 142. ZPP člen 286, 286/2, 452, 453.
postopek v sporu majhne vrednosti – trditveno breme – pravočasnost trditev – stroški solastne nepremičnine – stroški pogreba – vzdrževanje groba – dolg do zapuščine
Stroški pogreba in vzdrževanje groba so dolg do zapuščine. Zanj tako kot za zapustnikove dolgove odgovarjajo vsi dediči do višine vrednosti podedovanega deleža. Ni odločilno, ali so bili dolgovi do zapuščine (že) priglašeni v zapuščinskem postopku. O njih namreč zapuščinsko sodišče ne odloča. Upošteva jih lahko le pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, ko ugotavlja osnovo za plačilo sodne takse za sklep o dedovanju, ki bremeni dediče. Če pa je med dediči spor o plačilu teh stroškov in jih poravna le eden, mora povračilo v višini dednih deležev, ki odpadejo na ostale dediče, uveljavljati v pravdi.
Sodna taksa je zapadla v plačilo že več kot pred štirimi leti, tako, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo pritožnikov predlog za obročno plačilo sodne takse, saj za kaj takega ni zakonskih pogojev, saj bi morala biti taksa plačana že v letu 2010. Sodišče je brez zakonske osnove drugotožniku poslalo plačilni nalog 15. 9. 2014, čeprav bi jo moralo že zdavnaj prisilno izterjati. Prošnja za obročno plačilo sodne takse je v obeh primerih prepozna in neutemeljena.
ZPP člen 242, 242/1, 337, 337/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 6.
povrnitev potnih stroškov priči - dejanski potni stroški zaradi prihoda na sodišče - nedovoljene pritožbene novote
Zakon ne omejuje pravice do povrnitve potnih stroškov od kraja stalnega bivališča do sodišča. Priča je upravičena do povračila dejanskih potnih stroškov, ki ji nastanejo zaradi prihoda na sodišče.
Pri razvezi pogodbe gre za način prenehanja pogodbe, ki je bila veljavno sklenjena, kasneje pa iz razlogov, ki so nastopili po sklenitvi, prenehala veljati. Po tem se razlikuje od razveljavitve pogodbe, ki res učinkuje šele s sodno odločbo, po razveljavitvi pa velja, da pogodba od vsega začetka ni bila veljavno sklenjena. Tožeča stranka se je v predmetni zadevi odločila za zahtevek na razvezo pogodbe. Po določbi drugega odstavka 112. člena OZ razveze ni mogoče zahtevati, če bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila, oziroma če bi njihove posledice lahko odklonila. Ravnanje druge pogodbene stranke se torej pri razvezi pogodbe ne upošteva. Trditve, ki jih je postavila tožeča stranka in ki se nanašajo na slabo vero tožene stranke, zavajanje in kršitev načela vestnosti in poštenja, pri razvezi pogodbe zato niso relevantne in z njimi s pritožbo zoper izpodbijano sodbo ne more uspeti.
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 287, 287/2, 288, 378.
spor majhne vrednosti – plačilo računov – zamuda s plačilom – zamudne obresti – vračunavanje obveznosti – dolžnikova izjava o vračunavanju – vrstni red vračunavanja
Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka ob izpolnitvi ni navedla, po kakšnem vrstnem redu naj se vračunavajo obveznosti. Sodišče je zato opravilo vračunavanje v skladu z 2. odstavkom 287. člena OZ, po katerem se takrat, ko ni dolžnikove izjave o vračunavanju, obveznosti poravnavajo po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev.
ZFPPIPP člen 121, 231-1, 233, 420, 421, 423, 423/1. ZU člen 1, 3, 32, 32/2, 32/4, 32/5.
predlog za začetek postopka prisilne likvidacije - ustanova - prenehanje ustanove - organ, pristojen za ustanove - predlagatelj - obveščevalec
Odločitev uprave o prenehanju ustanove je veljavna pod pogojem, če organ, ki je pristojen za ustanovo (področno ministrstvo), k odločitvi uprave izda soglasje. Organ se šteje za predlagatelja postopka.
Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je tožnici dodaten dan letnega dopusta priznala le za otroka, ki je bil mlajši od 10 let. Takšna odločitev je v skladu z določbo 38. člena ZDDO, po katerem se delavcu letni dopust poveča za največ tri dni za njegove socialne in zdravstvene razmere, kot so kronična in druga daljša bolezen, skrb za otroke do 10 leta starosti in druge razmere, v katerih delavec živi. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničin zahtevek, da se toženi stranki naloži, da tožnici za sporno leto prizna pravico do enega dodatnega dne letnega dopusta za drugega otroka, ki je že starejši od 10 let.
Ne sme ostati prezrto, da gre pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja za omejevalni ukrep še preden je bil obdolženi spoznan za krivega, ko je torej pridobljeno zakonsko opravičilo za izrek omenjene stranske kazni. Namesto z retributivnim sankcioniranjem imamo tako opraviti s preventivnim sankcioniranjem, ki mora biti, podobno kot pri priporu, zaradi izostalega krivdnega substrata restriktivno in ob polnem upoštevanju načela sorazmernosti, kot je sicer uveljavljano v ustaljeni ustavnopravni praksi (prim. odločba Ustavnega sodišča U-I-328/2004 z dne 29. 5. 2008). Zadnje pomeni, da morajo biti pri oceni tveganja, na katerega se pritožnica sklicuje, skupaj upoštevane obdolženčeva osebnost, prejšnje življenje in način storitve kaznivega dejanja, ki najprej utemeljujejo bojazen, da bo še naprej ogrožal javni promet in šele nato predvidevanje, da mu bo izrečena navedena stranska kazen ali varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.
zavrženje tožbe - datum prenehanja delovnega razmerja - res iudikata - pravnomočno razsojena stvar
Ker je bil tožbeni zahtevek tožeče stranke za ugotovitev, da ji delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 18. 2. 1998, temveč je trajalo do dne 13. 10. 2002 (ker bi tedaj po veljavnih predpisih izpolnila delovno dobo 40 let za upokojitev), že pravnomočno končan, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo (2. odstavek 319. člena ZPP).
V skladu z 2. alinejo prvega odstavka 140. člena ZUTD ima Zavod RS za zaposlovanje pravico zahtevati vračilo denarnega nadomestila po nastanku razlogov, zaradi katerih denarno nadomestilo po zakonu preneha ali miruje. Tožeča stranka je po tem, ko je ugotovila, da je toženec sklenil pogodbo o zaposlitvi, izdala odločbo, da toženi stranki pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo preneha z določenim dnem. Odločba je postala pravnomočna. Za vrnitev preveč izplačanega denarnega nadomestila je imela tožeča stranko podlago v 3. alineji drugega odstavka 140. člena ZUTD.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - kraj opravljanja dela - službeno potovanje
Tožnik je bil napoten na delo v hotel na Hrvaško, skladno z dogovorom iz pogodbe o zaposlitvi. Ker je imel s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno tudi opravljanje dela v tujino, ni šlo za službena potovanja v ta hotel, ampak za opravljanje dela. Iz dogovora med toženo stranko in tem hotelom izhaja, da bo tožena stranka po ocenjeni višini kot nadomestilo stroškov prejemala določeno denarno vsoto mesečno. V ta znesek je všteta tožnikova plača in materialni stroški. Kot materialni stroški po tem dogovoru so bili mišljeni vsi stroški, ki jih bi imel tožnik z izvajanjem dela po tem dogovoru.
Tožnik zatrjuje obstoj dogovora o plačilu dnevnic in stroškov za službeno potovanje za čas dela v hotelu na Hrvaškem. Tožnik obstoja takšnega dogovora ni dokazal, zato tožnikov zahtevek na povračilo stroškov, ki jih je imela z opravljanjem dela v tem hotelu, ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0082444
ZPP člen 212, 437. OZ člen 2, 3, 9, 366, 366/2. ZIZ člen 62.
spor majhne vrednosti - izpolnitev pogodbene obveznosti - plačilo oskrbnine za vrtec - dokazno breme - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - pasivna legitimacija - zastaranje - pretrganje zastaranja
Materialno dokazno breme se ne spreminja. Nasprotno velja za procesno dokazno breme. Med postopkom prehaja iz ene strani na drugo, sodišče pa ga mora razporediti, upoštevajoč 212. člen ZPP.
Tožena stranka je izbrala dva kandidata, ki ustrezata razpisnim pogojem izobrazbe in delovnih izkušenj. Tudi če bi izbrana kandidata imela neustrezno izobrazbo, to še ne bi zadostovalo za odškodninsko odgovornost tožene stranke zaradi diskriminacije. Zato pritožbeni očitki o neustrezni formalni izobrazbi izbranih kandidatov niso bistveni.
Pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati tožničinih pritožbenih navedb o diskriminaciji zaradi starosti in prikriti diskriminaciji zaradi (ne)znanja slovenskega jezika, ker naj bi bila v razpisu zahtevana stopnja znanja previsoka za to delovno mesto. Zgolj dejstvo, da sta bila izbrana kandidata mlajša kot tožnica in da sta se šolala in pridobila delovne izkušnje v Sloveniji, ne kažejo na to, da bi bila tožnica diskriminirana.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/1, 48/1-5, 49, 49/1, 49/1-3.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada
Glede na zahtevnost zadeve in obsežnost spisa je sodišče prve stopnje izvedencu pravilno priznalo nagrado za študij obsežnega spisa po 5. točki 1. odstavka 48. člena Pravilnika v višini 460,00 EUR ter za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije po 3. točki 1. odstavka 49. člena Pravilnika še 138,00 EUR. Samo dejstvo, da naj bi bili odgovori izvedenca na vprašanja sodišča na 2,5 straneh, ni podatek, ki bi kazal na to, da mnenje ni zahtevno. Glede na specifičnost in zahtevnost obravnavane zadeve tudi ni nelogično, da izvedenec na določena vprašanja ni mogel podati odgovora z utemeljitvijo, da nima potrebnih znanj.
Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 9, 9/1. ZDR člen 130. ZPSDP člen 8.
stroški prevoza na delo in z dela
Okoliščina, da tožnik ni dal pisne izjave takoj, ko je zaradi prenehanja uporabe službenega vozila postal upravičen do povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela, ne pomeni, da je zaradi tega izgubil pravico do povrnitve dejansko nastalih stroškov. Navedena opustitev pomeni zgolj to, da toženi stranki za čas do prejema tožnikove izjave ni možno očitati, da tožniku ni povrnila teh stroškov, zaradi česar tožnik ni upravičen do zakonskih zamudnih obresti od stroškov, ki so mu nastali do datuma podaje izjave.
vrnitev v prejšnje stanje - izostanek z naroka - opravičilo - zamuda naroka iz opravičenega razloga - dokazno breme - načelo kontradiktornosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
Vrnitev v prejšnje stanje je procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. Zanj lahko zaprosi stranka, če zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje. Vendar je predlog upošteven le, če je rok ali narok zamudila iz opravičenega razloga. Opravičenost razloga za zamudo je treba dokazati. Dokazno breme je na stranki, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje.
Če stranka ne izkoristi možnosti za izjavo v postopku, ki jih ima, kršitve načela do izjave ni.
Na pritožbi tožnika manjka njegov podpis. V takšnem primeru je pritožba nepopolna, ker ne vsebuje sestavine iz 4. točke 335. člena ZPP. Gre za obvezno sestavino, ki jo pritožba mora imeti. Ravnanje sodišča, ki je pritožbo, kot nepopolno zavrglo, je v skladu s prvim in tretjim odstavkom 343. člena ZPP.
Plača, ki je bila med strankama dogovorjena, bi se lahko znižala le ob soglasju volj obeh strank, do tega soglasja pa ni prišlo. Zato je tožnikov zahtevek na plačilo razlike plače iz tega naslova utemeljen.