Sodna taksa je zapadla v plačilo že več kot pred štirimi leti, tako, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo pritožnikov predlog za obročno plačilo sodne takse, saj za kaj takega ni zakonskih pogojev, saj bi morala biti taksa plačana že v letu 2010. Sodišče je brez zakonske osnove drugotožniku poslalo plačilni nalog 15. 9. 2014, čeprav bi jo moralo že zdavnaj prisilno izterjati. Prošnja za obročno plačilo sodne takse je v obeh primerih prepozna in neutemeljena.
Zavoda, za katerega je sicer ugotovilo, da bi bil indiciran za sprejem nasprotnega udeleženca, ni zaprosilo za mnenje, zavod pa je po določbi prvega odstavka 32. člena ZDZdr materialnopravni udeleženec postopka za sprejem v varovani oddelek in bi zato sodišče prve stopnje skladno s prej citirano določbo pred izdajo sklepa, to je na dan sojenja, moralo pridobiti mnenje tega zavoda.
ZPP člen 242, 242/1, 337, 337/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 6.
povrnitev potnih stroškov priči - dejanski potni stroški zaradi prihoda na sodišče - nedovoljene pritožbene novote
Zakon ne omejuje pravice do povrnitve potnih stroškov od kraja stalnega bivališča do sodišča. Priča je upravičena do povračila dejanskih potnih stroškov, ki ji nastanejo zaradi prihoda na sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0076203
SPZ člen 68. ZD člen 142. ZPP člen 286, 286/2, 452, 453.
postopek v sporu majhne vrednosti – trditveno breme – pravočasnost trditev – stroški solastne nepremičnine – stroški pogreba – vzdrževanje groba – dolg do zapuščine
Stroški pogreba in vzdrževanje groba so dolg do zapuščine. Zanj tako kot za zapustnikove dolgove odgovarjajo vsi dediči do višine vrednosti podedovanega deleža. Ni odločilno, ali so bili dolgovi do zapuščine (že) priglašeni v zapuščinskem postopku. O njih namreč zapuščinsko sodišče ne odloča. Upošteva jih lahko le pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, ko ugotavlja osnovo za plačilo sodne takse za sklep o dedovanju, ki bremeni dediče. Če pa je med dediči spor o plačilu teh stroškov in jih poravna le eden, mora povračilo v višini dednih deležev, ki odpadejo na ostale dediče, uveljavljati v pravdi.
ZFPPIPP člen 121, 231-1, 233, 420, 421, 423, 423/1. ZU člen 1, 3, 32, 32/2, 32/4, 32/5.
predlog za začetek postopka prisilne likvidacije - ustanova - prenehanje ustanove - organ, pristojen za ustanove - predlagatelj - obveščevalec
Odločitev uprave o prenehanju ustanove je veljavna pod pogojem, če organ, ki je pristojen za ustanovo (področno ministrstvo), k odločitvi uprave izda soglasje. Organ se šteje za predlagatelja postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076216
ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 779, 779/1. ZOdvT člen 9. ZOdvT tarifna številka 4102, 6000, 6003.
pooblastilo za zastopanje – zastopanje oškodovanca – plačilo odvetniških storitev – nagrada za udeležbo na preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave – pravica do izjave – postavitev izvedenca grafološke stroke – umik dokaznega predloga – stroški fotokopiranja – potni stroški pooblaščenca
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženec tožnika za opravo storitve (zastopanja v preiskavi) pooblastil, je zaključek sodišča, da je tožnik z opravo te storitve pridobil pravico do plačila (prvi odstavek 779. člena OZ, 9. člen ZOdvT) materialnopravno pravilen.
Predlagatelj dokaza lahko svoj dokazni predlog vselej umakne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0082444
ZPP člen 212, 437. OZ člen 2, 3, 9, 366, 366/2. ZIZ člen 62.
spor majhne vrednosti - izpolnitev pogodbene obveznosti - plačilo oskrbnine za vrtec - dokazno breme - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - pasivna legitimacija - zastaranje - pretrganje zastaranja
Materialno dokazno breme se ne spreminja. Nasprotno velja za procesno dokazno breme. Med postopkom prehaja iz ene strani na drugo, sodišče pa ga mora razporediti, upoštevajoč 212. člen ZPP.
ZPIZ-1 člen 67. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 38.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - sporazum s Srbijo
Tožniku je bila priznana pravica do invalidske pokojnine v Republiki Srbiji, ki je pri priznanju pravice in tudi pri odmeri pokojnine upoštevala pokojninsko dobo, ki jo je tožnik dopolnil v Republiki Sloveniji. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da se po uveljavitvi Sporazuma z BIH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju in odmeri invalidske pokojnine, v konkretnem primeru v Republiki Srbiji, pri toženi stranki tudi na podlagi 2. odstavka 194. člena ZPIZ-1, ki določa, da se isto obdobje lahko šteje v zavarovalno dobo le enkrat, če s tem zakonom ni drugače določeno, ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev.
ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 36/2, 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ/92 člen 202, 202/1, 202/1-2. TZPZ člen 126, 126/1.
starostna pokojnina - zavarovalna doba
V spornem obdobju (od 1967 do 1974) so se delovna razmerja urejala v Temeljnem zakonu o delovnih razmerjih. Glede na to pravno ureditev je toženec pravilno odločil, ko je tožniku na podlagi listinskega dokaza obdobje od 4. 1. 1972 do 15. 8. 1972 priznal v zavarovalno dobo. Priznanje ostalega spornega obdobja v zavarovalno dobo pa je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo, saj je pravilno ugotovilo, da delovno razmerje z izjavami tožnika in zaslišane priče in z listinskimi dokazi ni dokazano.
KZ-1 člen 20, 245, 245/1, 245/3. ZKP člen 355, 355/2, 372, 372-4.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – pranje denarja – sostorilstvo – naklep – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obtoženka je s polaganjem dvignjene gotovine z računa družbe M. d.o.o., ki je predstavljala protipravno pridobljeno premoženjsko korist (saj dvigi niso bili podprti z ustrezno dokumentacijo) na svoj transakcijski račun, onemogočila, da bi se odkril njen pravi izvor. S pridobitvijo vzorcev posojilnih pogodb, njihovo naknadno sestavo, v katero je bila navkljub zanikanju tudi sama vpletena, saj je nanjo nanašajoče se posojilne pogodbe, vedoč, da niso resnične, podpisala, z nadaljnjo predložitvijo vseh, na sporna nakazila nanašajočih se posojilnih pogodb računovodkinji pa je zasledovala namen, da se spornim nakazilom da pravno veljavni temelj, na njihovi podlagi pridobljeno premoženjsko korist pa prikaže kot legalno. Glede na to, da je obtoženka dvigovala gotovino, jo prenakazovala na druge račune, ki niso bili povezani z družbo, pač pa pretežno z njo, obsojenim M.A. in njenimi sorodniki, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obtoženka storila prav obravnavano kaznivo dejanje, pravilna.
Ni dovolj, da odškodninsko tožbo vloži družba po osebi, upravičeni za zastopanje, temveč mora biti v sodnem postopku izkazano tudi, da je o vložitvi tožbe odločal tudi organ družbe, ki je za to pristojen. Če ni podana kakšna od materialnopravnih predpostavk, mora sodišče prve stopnje zavrniti tožbeni zahtevek, pri čemer je pri odločanju v tej zvezi ključnega pomena, da posamezna materialnopravna predpostavka ne obstaja ob koncu glavne obravnave v postopku pred sodiščem prve stopnje (ne pa na primer že v času vložitve tožbe).
ZOPRZUJF, v skladu s katerim so bile odpravljene pravne posledice posega v pravnomočno pridobljene pravice, je zagotovil le izplačilo pripadajočih nominalnih zneskov razlike v pokojnini, ne pa tudi morebitnega plačila zakonskih zamudnih obresti. Ker v tem materialnem predpisu ni zakonske podlage za vtoževane zamudne obresti, je z izpodbijano sodbo takšen tožbeni zahtevek zakonito zavrnjen.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0076236
ZPP člen 458, 458/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZOdvT tarifna številka 2202.
nagrada za enostavno pisanje – bistvena kršitve določb pravdnega postopka – posojilna pogodba
Toženka neutemeljeno očita prvemu sodišču smiselno uveljavljano bistveno kršitev določb postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z oceno njene izpovedbe. Sodišče prve stopnje ni napačno razumelo toženkine izpovedbe, saj ni štelo, da je toženka izpovedala, da ji je tožnik mogoče res poznal kakšno sliko o pnevmatikah in platiščih. Dokazno oceno o toženkini izpovedbi (da ji je tožnik mogoče res poslal kakšno sliko) kot neprepričljivi je prvo sodišče smiselno povezalo s tem, da toženka ni pojasnila, katero sliko oziroma sliko o čem ji je tožnik morda poslal (če ni šlo za pnevmatike in platišča), ter da je tožnikovo izpoved v tem delu (njegovo pošiljanje slike o platiščih in pnevmatikah toženki iz trgovine s tem blagom) potrdila priča.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - poškodba pri delu
Tožena stranka je tožnika z izpodbijano odločbo razvrstila v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu 30 % in bolezni 70 % in mu priznal pravico do dela na delovnem mestu z omejitvami, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno. Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti po 1. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine po 67. členu ZPIZ-1, ni utemeljen.
Vprašanje razpoložljivosti delovnega mesta ne more vplivati na oceno invalidnosti. Po definiciji, določeni v 60. členu ZPIZ-1, so za nastanek invalidnosti ključnega pomena spremembe v zdravstvenem stanju in to takšne spremembe, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in zavarovancu zmanjšajo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.
Ne sme ostati prezrto, da gre pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja za omejevalni ukrep še preden je bil obdolženi spoznan za krivega, ko je torej pridobljeno zakonsko opravičilo za izrek omenjene stranske kazni. Namesto z retributivnim sankcioniranjem imamo tako opraviti s preventivnim sankcioniranjem, ki mora biti, podobno kot pri priporu, zaradi izostalega krivdnega substrata restriktivno in ob polnem upoštevanju načela sorazmernosti, kot je sicer uveljavljano v ustaljeni ustavnopravni praksi (prim. odločba Ustavnega sodišča U-I-328/2004 z dne 29. 5. 2008). Zadnje pomeni, da morajo biti pri oceni tveganja, na katerega se pritožnica sklicuje, skupaj upoštevane obdolženčeva osebnost, prejšnje življenje in način storitve kaznivega dejanja, ki najprej utemeljujejo bojazen, da bo še naprej ogrožal javni promet in šele nato predvidevanje, da mu bo izrečena navedena stranska kazen ali varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.
zavrženje tožbe - datum prenehanja delovnega razmerja - res iudikata - pravnomočno razsojena stvar
Ker je bil tožbeni zahtevek tožeče stranke za ugotovitev, da ji delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 18. 2. 1998, temveč je trajalo do dne 13. 10. 2002 (ker bi tedaj po veljavnih predpisih izpolnila delovno dobo 40 let za upokojitev), že pravnomočno končan, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo (2. odstavek 319. člena ZPP).
ZPP člen 111, 112, 274, 274/1. ZDSS-1 člen 72, 72/1.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Sodno varstvo pravic se po prvem odstavku 72. člena ZDSS-1 lahko uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Da bi bila tožba vložena pravočasno, bi jo morala tožnica vložiti na pristojno sodišče najkasneje do izteka roka za vložitev tožbe. Tega dne bi morala biti izročena pristojnemu sodišču ali oddana na pošto priporočeno in bi se tudi v tem primeru štela za pravočasno. V danem primeru je tožnica tožbo vložila pri toženi stranki in je tožba na pristojno sodišče prispela po izteku tega roka, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo (274/1 čl. ZPP).
S spornim dnem so vsi delavci družbe A. d.n.o. prešli na toženo stranko. Formalno so prejeli nove pogodbe o zaposlitvi, bilo pa jim je povedano, da gre samo za formalnost zaradi prijave v obvezna zavarovanja in da se za delavce nič ne spremeni. Pri toženi stranki se je delo nadaljevalo v istih poslovnih prostorih z istimi stroji in istimi delavci, kot prej pri družbi A. d.n.o.. Te okoliščine kažejo na to, da je šlo v primeru prehoda delavcev od družbe A. d.n.o. k toženi stranki za spremembo delodajalca v smislu določbe 73. člena ZDR. Zato je kot zaposlitev pri toženi stranki, ki se upošteva pri odmeri odpravnine, potrebno upoštevati skupno delovno dobo pri obeh delodajalcih.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013493
ZDR člen 184. OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 135.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
Tožnica (prodajalka) je spornega dne opravljala svoje delo na blagajni v prodajalni tožene stranke, ko sta do nje pristopila dva moška, ji v glavo uperila vsak svojo pištolo in od nje zahtevala denar iz blagajne. Tožnica je zaradi šoka udarjala po tipkah na blagajni, vendar se ta ni odprla, medtem pa je v prodajalno vstopil delavec tožene stranke. Ko ga je tožnica zagledala, je zaklicala na pomoč, takoj zatem pa jo je eden od roparjev z ročajem strelnega orožja udaril po glavi in jo poškodoval. Tožena stranka je imela v prodajalni tistega dne nameščen le lažen videonadzor, drugih preventivnih ukrepov za zagotavljanje varnosti zaposlenih pa ni imela. Tožena stranka bi morala izvajati učinkovit(ejš)e preventivne ukrepe (fizično varovanje prodajalne ali delujoč videonadzor), saj bi to prispevalo k zmanjšanju tveganja za varnost zaposlenih. Ker tega ni storila, je tožnici za vtoževano škodo v celoti odškodninsko odgovorna.