zloraba pravice do sodnega postopka – predlog za začetek stečajnega postopka – namen škodovati – nepremoženjska škoda – stečajni postopek
Sodišče prve stopnje se je v najpomembnejšem delu obrazložitve izpodbijane sodbe ukvarjalo prav z vprašanjem, ali je tožeča stranka uspela izkazati, da so tožene stranke svoje pravice do sodnega postopka in v sodnem postopku zlorabile s tem, da so se odločile za predlog za začetek stečajnega postopka, čeprav naj bi bilo očitno, da tožeča stranka ni insolventna, pri čemer naj bi se za vložitev predloga odločile zgolj z namenom škodovati tožeči stranki.
Stečajno sodišče je predlog za začetek stečaja vsebinsko obravnavalo (kar pomeni, da so bile formalne predpostavke podane) in šele po obsežnem dokaznem postopku predlog za začetek stečaja zavrnilo. Predmet tega dokaznega postopka, v katerem je bila imenovana izvedenka finančne stroke, ki je izdelala mnenje in ga trikrat dopolnjevala, je bilo prav vprašanje, ali je tožeča stranka insolventna. Da je bilo že na prvi pogled razvidno, da tožeča stranka ni insolventna, torej očitno ne drži. Prav tako je sodišče prve stopnje iz mnenja izvedenke razbralo, da so terjatve toženih strank obstajale, saj so bile evidentirane v poslovnih knjigah tožeče stranke. Ob takem dejanskem stanju toženim strankam zgolj na podlagi dejstva, da se je po izvedenem dokaznem postopku izkazalo, da tožeča stranka takrat ni bila insolventna, ni mogoče očitati zlorabe pravic, ker so se odločile za predlog za začetek stečajnega postopka in ne morebiti za kakšen drug postopek.
Glede na ugotovljeno tožnikovo zdravstveno stanje je tožena stranka pravilno in zakonito odločila, da se tožnik razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu v zvezi s tem tudi priznala pravico do premestitve na drugo delovno mesto z določenimi omejitvami. Za razvrstitev v II. oziroma celo v I. kategorijo invalidnosti ter za priznanje pravice do invalidske pokojnine namreč niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Tožnik je namreč še vedno v okviru svojega poklica z določenimi omejitvami zmožen opravljati drugo ustrezno delo.
Prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi določbe 246. člena ZUJF ni mogoče primerjati med seboj ali uporabljati alternativno, saj so razlogi za zakonsko ureditev in pogoji za uporabo različni. Tožniku je delovno razmerje prenehalo na podlagi 246. člena ZUJF, ker je izpolnil pogoje za starostno upokojitev. Tožnik ima zagotovljeno socialno varnost v obliki pravice do nezmanjšane starostne pokojnine, zato ni v enakem položaju kot delavci, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga in nimajo možnosti za starostno upokojitev. Zato tožena stranka ni kršila prepovedi diskriminacije.
Pritožnica upravičeno poudarja, da sodišče prve stopnje ob ugotavljanju pravočasnosti njenega plačila sodne takse (za postopek na prvi stopnji) ni (pravilno) uporabilo določbe 6.b člena ZST-1. V skladu z njo se namreč pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oz. 34.a člena (istega) zakona, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka, česar pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
plačilni nalog - ugovor - sodne takse - denarno nadomestilo - nezmožnost za delo - odškodnina
Tožnik v sporu o glavni stvari vtožuje pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in odškodnino iz naslova nematerialne škode zaradi zatrjevanih duševnih bolečin, ki naj bi jih utrpel, ker se je zaradi nezalepljene kuverte z njegovimi osebnimi podatki seznanila tretja oseba. Glede na 71. člen ZDSS-1 se sodne take ne plačujejo le v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj ter socialnega varstva. To ne velja za socialne spore premoženjske narave, med katere je potrebno uvrstiti odškodninsko terjatev v predmetni zadevi.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013450
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost
Tožnik v tem sporu vtožuje odškodnino zaradi nezgode pri delu. Kot pogodbeni pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske se je usposabljal za vožnjo tovornjakov. V pralnici vozil mu je pri sestopu s tovornjaka spodrsnilo zaradi mokrih in spolzkih stopnic. Ko se je poskušal ujeti za ročico na vratih tovornjaka, se ja ta utrgala in padel je v globino dveh metrov in se poškodoval. Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da ni podana ne objektivna ne krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo. O navedbah tožeče stranke o tem, da pranja vozil tožena stranka ni organizirala pravilno, se ni izreklo. Iz obrazložitve sodbe ni mogoče razbrati, na podlagi katerih listin o usposabljanju, ki jih je v spis vložila tožena stranka, je sodišče ugotovilo, da je bil tožnik ustrezno usposobljen kot voznik tovornjaka. Zato je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena.
invalidnost II. kategorije - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina
Pri tožniku je še nadalje podana invalidnost III. kategorije, zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080525
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/1. OZ člen 104, 104/1, 680, 680/3, 680/4.
spor majhne vrednosti – priznana dejstva – neprerekana dejstva – sodba brez izvedbe naroka – rok za izpolnitev obveznosti – zamuda upnika – fiksna pogodba - razveza pogodbe
Ker se ob odsotnosti nasprotovanja tožene stranke zatrjevana dejstva tožeče stranke o razlogih za zamudo štejejo za priznana, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati, sodišče prve stopnje tudi utemeljenosti trditev tožeče stranke ni bilo dolžno ugotavljati v dokaznem postopku.
Pravna posledica – razveza pogodbe po samem zakonu – tudi v primeru pogodb, pri katerih je rok za izpolnitev obveznosti njihova bistvena sestavina, ne nastopi v primerih, ko dolžnikovo izpolnitev prepreči vzrok na strani upnika.
DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0013542
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 26, 26/1.
sodna taksa - umik pritožbe - plačilo sodne takse
Tožnik v roku 15 dni od prejema plačilnega naloga (pa tudi ne kasneje) takse za pritožbo ni plačal in tudi ni vložil vloge za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je zaradi neplačila sodne takse, pritožba umaknjena (tretji odstavek 105. a člena ZPP).
Delodajalec z enostransko objavo na oglasni deski o znižanju plač za 5 % ne more spremeniti predhodno sklenjenega ustnega dogovora o obračunavanju plač. Zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
kršitev kazenskega zakona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
O kršitvi prepovedi sojenja o isti stvari (ne bis in idem) je mogoče govoriti samo tedaj, ko gre za isto kaznivo dejanje z vsemi modalitetami, storjeno v istih krajevnih in časovnih okoliščinah. Kadar pa se obtožbeni očitek nanaša na dve izvršitveni obliki, ki nista bili storjeni v istih krajevnih in časovnih okoliščinah, pa sodišče kazenski postopek zaključi le za eno izvršitveno obliko, drugemu sodišču, ki pa obtoženca obravnava in spozna za krivega za drugo izvršitveno obliko, sicer enako kvalificiranega kaznivega dejanja, kršitve načela prepovedi ne bis in idem ni mogoče očitati.
Tožena stranka je z odločbo z dne 9. 7. 2014 tožniku dokončno odmerila starostno pokojnino. Odločba, ki je postala pravnomočna, je tudi v celoti nadomestila začasno odločbo o odmeri starostne pokojnine, ki jo je tožnik izpodbijal v tem postopku. Začasna odločba zato več ne obstaja in za tožnika nima več nobenih pravnih posledic. Tožnik je tako pravni interes v tem socialnem sporu izkazoval le do izdaje dokončne odločbe z dne 9. 7. 2014. Od pravnomočnosti te odločbe dalje pa si svojega pravnega položaja v tem sporu ne more več izboljšati, saj ne more pridobiti več, kot pa mu gre na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe. Ker pravni interes ni podan, je treba tožnikovo tožbo zavreči (274. člen ZPP).
invalidnost i. kategorije - bolezen - poklicna bolezen - vzrok nastanka invalidnosti - izvedensko mnenje - lečeči specialist
V izvedenih dokazih, zlasti v izvedenskem mnenju izvedenskega organa v sestavi specialista internista in specialista pulmologa, ki ga je tudi zaslišalo, je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da vzrok nastanka I. kategorije invalidnosti ni poklicna bolezen, temveč bolezen. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na lečečega specialista, ki je menil, da je vzrok tožnikovega obolenja poklicna bolezen. Vloga lečečih specialistov je namreč drugačna kot vloga izvedencev, ki so dolžni poleg pravil medicinske stroke in znanosti, upoštevati tudi definicijo invalidnosti in poklicne bolezni, samo mnenje pa so dolžni podati na podlagi prepričljivih in jasnih objektivnih dokazih.
predlog za oprostitev sodne takse - trditveno in dokazno breme – ogrožanje opravljanja dejavnosti
Ne zadostujejo pavšalne navedbe predlagateljice, da takse ne more (v celoti) plačati zaradi blokade računa in likvidnostnih težav oziroma da niti nima odprtega TRR zaradi stečajnih postopkov, saj s tem dokaznega bremena, da sredstev za plačila sodne takse ne more zagotoviti, brez ogrožanja svoje dejavnosti, ni izpolnila.
Oprostitev plačila sodne takse je izjema in ne pravilo, zato je treba predlog utemeljiti s konkretnimi navedbami poslovne dejavnosti, tekočih obveznosti, možnosti delnega plačila, možnosti realizacije naložb (s čimer se namreč ukvarja tožnica), vseh teh podatkov pa tožeča stranka ni navedla.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7. ZPIZ-2 člen 149, 149/1, 411.
lastnost zavarovanca - prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - brezposelna oseba
ZPIZ-2A v 6. členu določa, da se lahko zavarovanec iz 3. člena ZPIZ-2A (tj. zavarovanec, ki je bil do 31. 12. 2012 prostovoljno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje), ki se je od 1. januarja 2013 do uveljavitve ZPIZ-2A (tj. 7. 5. 2013) odjavil iz obveznega zavarovanja, v roku 30 dni od uveljavitve ZPIZ-2A (torej do 7. 6. 2013) ponovno prijavi v obvezno zavarovanje za obdobje od odjave do ponovne vključitve v zavarovanje po tem členu, na način in pod pogoji, določenimi v 3. in 8. členu tega zakona. Tožnik je 18. 7. 2013 vložil zahtevo za ugotovitev lastnosti zavarovanca iz naslova prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, ki je vpisana v evidenco pri ZRSZ v obdobju od 1. 1. 2013. S tem je zamudil 30 dnevni rok za vložitev zahteve iz 6. člena ZPIZ-2A (rok se iztekel 7. 6. 2013), zato je bila njegova zahteva zakonito zavržena (3. točko 1. odstavka 129. člena ZUP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - nova zaposlitev - sporazum z drugim delodajalcem - ustrezno delovno mesto
Delovno mesto, za katerega je tožena stranka sklenila s hčerinsko družbo sporazum o zaposlitvi tožnika (invalida III. kategorije) na podlagi 40. člena ZZRZI, ni ustrezno, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita. Invalidu III. kategorije namreč, v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZZRZI, ni mogoče zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga oz. invalidnosti, če mu delodajalec v podpis ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 4.
razporeditev v plačni razred - napredovanje - javni uslužbenci - vojska
Tožnik je bil z izpodbijano odločbo uvrščen za pet plačnih razredov višje, kot je osnovni plačni razred njegove formacijske dolžnosti. Zato je že dosegel najvišje možno napredovanje. V skladu s 4. členom Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi lahko zaposleni na delovnem mestu napredujejo največ za pet plačnih razredov, zdravniki pa za sedem plačnih razredov. Izpodbijana odločba je zakonita in tožniku niso nastala prikrajšanja pri plači, saj je plačo prejemal na podlagi pravilne razvrstitve v plačni razred.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023194
KZ-1 člen 20, 20/2, 51, 51/2, 206, 206/1, 206/2. ZKP člen 372, 372-4, 383, 383/1, 394, 394/1.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – rop – kvalificirana oblika – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis dejanja – združitev za rop – sprememba sodbe
Iz opisa dejanja v izreku izpodbijane sodbe je razvidno, da obtožencu ni očitana kvalificirana oblika kaznivega dejanja ropa, temveč se mu očita le sostorilstvo pri temeljni obliki. Obtoženčeva združitev s sostorilcema z namenom, da bi ropali, v opisu dejanja ni konkretizirana, ni navedena. Sodišče prve stopnje je zato s pravno opredelitvijo kaznivega dejanja po 2. v zvezi s 1. odstavkom 206. člena KZ-1B prekršilo kazenski zakon v škodo obtoženega.
ZPP člen 86, 86/3, 91, 91/1, 108, 108/1, 333, 374.
zavrženje vloge - pritožba - redno pravno sredstvo - izredno pravno sredstvo
Zoper pravnomočni procesni sklep pritožbenega sodišča je ponovno vložena pritožba. Pritožba kot redno pravno sredstvo je v skladu s 333. členom ZPP dovoljena le zoper prvostopenjske sodne odločbe, zato bi bila lahko z izpodbijanim sklepom kot nedopustna na temelju 343. člena ZPP, zavržena že iz tega razloga.
Ker pa je zoper pravnomočne sodne odločbe mogoče uveljavljati tudi izredna pravna sredstva, je bil tožnik s sklepom pozvan, da se izjasni, ali jo je šteti kot revizijo ter sočasno opozorjen, da je morebitno izredno pravno sredstvo v odrejenem roku potrebno vložiti po pooblaščencu, ki je odvetnik. Vloga, ki je na sodišče prispela, ni bila dopolnjena v skladu z navedenim sklepom sodišča. Z izpodbijanim sklepom, ki je predmet tega pritožbenega postopka, je zato zakonito zavržena na podlagi 1. odstavka 91. člena citiranega ZPP.
sodna taksa - oprostitev plačila - denarna socialna pomoč
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 11. člena ZST-1, ko je presojalo upravičenost do delne oprostitve plačila sodnih taks ter pravilno ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za celotno oprostitev plačila sodnih taks iz prvega odstavka 11. člena ZST-1, saj tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči niti ni do nje upravičen. So pa izpolnjeni pogoji za obročno plačilo sodne takse. S takojšnjim plačilom v celotnem (zaradi delno oprostitve znižanem) znesku bi bila namreč glede na premoženjski položaj tožnika občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.