Sodišče prve stopnje je v zvezi s predlaganim dokazom – pregledom posnetkov nadzornih kamer s kraja škodnega dogodka pravilno obrazložilo, da ne gre za situacijo, ko bi bilo mogoče ravnati po določbah 1., 2. in 5. odstavka 227. člena ZPP. Že iz trditev tožeče stranke namreč ne izhaja, da naj bi bili sporni posnetki pri toženi stranki. Tožena stranka pa je celo prepričljivo pojasnila, zakaj jih od svoje zavarovanke ni več mogla pridobiti.
dedna izjava - izjava prave volje - med dediči sporno dejstvo
Iz pritožnikove pisne izjave z dne 31. 3. 2014 izhajajo trditve o dejstvu, da je izjavo z dne 28. 6. 2013 dal v zmoti, da ni odražala njegove prave volje. S tem je nastalo sporno dejstvo o tem, ali je bila pritožnikova izjava z dne 28. 6. 2013 obremenjena z napako volje, s tem dejstvom pa se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo in ni ugotavljalo, ali je to dejstvo sploh sporno med dediči. Posledično ni uporabilo določb 210. člena ZD in je preuranjeno z izpodbijanim sklepom o dedovanju razglasilo pritožnika za dediča.
solastnina – upravljanje solastnikov s skupno stvarjo – redno upravljanje stvari – soglasje solastnikov – redno vzdrževanje stvari – nujna vzdrževalna dela
Glede na stanje objektov, ki ga opisuje predlagatelj (da se bo stanovanjska hiša, ki je že sama po sebi stara, brez strehe vsak čas podrla), bi moral že sam v predlogu (toliko bolj) pojasniti, katera so tista nujna vzdrževalna dela v smislu 4. odstavka 67. člena SPZ in navesti tudi dejstva, ki bi omogočila presojo ali gre sploh za posle rednega upravljanja.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082412
SPZ člen 92. ZPP člen 215, 222, 227.
pridobitev lastninske pravice na premični stvari - veljaven pravni naslov - posest premičnine - ogled nepremičnine - upiranje dokaznemu predlogu - onemogočanje izvedbe ogleda
Sporne premičnine niso bile predmet sporne prodajne pogodbe, saj jih ta pogodba sploh ne omenja. Morebitnega drugega pisnega ali ustnega dogovora o prenosu lastninske pravice toženci niso dokazali. Samo posest spornih premičnin ne zadošča za pridobitev lastninske pravice, ampak je za to potreben še veljaven pravni naslov ter sporazum strank o prenosu lastninske pravice. Zatrjevana zamuda tožnikov pri prevzemu spornih premičnin bi lahko imela le obligacijske, ne pa stvarnopravnih posledic. Če tožnika po stvari nista prišla v dogovorjenem roku, njuna lastninska pravica zato ni ugasnila, niti prešla na tožence.
Toženci so se opirali ogledu stanovanjskih prostorov njihove hiše s sklicevanjem na pravico do zasebnosti. Sodišče je zato upravičeno opustilo izvedbo dokaza z ogledom, hkrati pa je takšno ravnanje tožencev pravilno ocenilo tako, da je sporno dejstvo, ki sta ga tožnika nameravala dokazati z ogledom, štelo za dokazano.
obračunska vrednost zapuščine – nujni delež – vrednost daril
Časovni mejnik za ugotavljanje obračunske vrednosti zapuščine in s tem denarne vrednosti nujnega dednega deleža je zapustnikova smrt. Izhajati je torej treba iz stanja in vrednosti zapuščine v trenutku zapustnikove smrti, glede dedičem danih daril pa iz stanja ob daritvi in vrednosti ob smrti. Te mejnike je potrebno upoštevati pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine v skladu z 28. členom ZD.
Tožnica je pri sodišču prve stopnje vložila laično tožbo, v kateri je kot toženo stranko označila ministrstvo, ki poleg tega ni vsebovala določnega in jasnega tožbenega zahtevka glede glavnih stvari in stranskih terjatev. Ker tožba ni bila sposobna za obravnavanje, jo je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo na popravo in dopolnitev tožbe s podrobno obrazložitvijo, kaj mora tožba vsebovati. Ker tožnica svoje tožbe ni dopolnila oz. popravila, jo je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0082450
OZ člen 2, 3. SPZ člen 33.
motenje posesti - motilno ravnanje - odvoz osebnega vozila - pogodba o leasingu - odpoved pogodbe - posledice odpovedi - izguba pravice uporabe - odvzem predmeta - svobodno urejanje pogodbenih razmerij - kogentne določbe
Za primer odpovedi pogodbe je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da leasingojemalec izgubi pravico uporabe predmeta leasinga; da je dolžan takoj vrniti predmet leasinga; če tega ne stori, vnaprej pooblašča leasingodajalca za odvzem predmeta leasinga. V skladu z navedenim je bila toženka upravičena vozilo zaseči, na možnost takšnega postopanja je bil tožnik opozorjen in ga je tudi vnaprej sprejel. Takšen dogovor je v skladu s svobodo urejanja pogodbenih razmerij in ni v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi ali moralo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081416
ZPP člen 192, 193, 196, 212, 214, 214/2, 214/5, 337. ZGD-1 člen 481, 481/4, 481/5, 481/6. OZ člen 512.
eventualno sosporništvo – enotno sosporništvo – naknadno sosporništvo na strani tožeče stranke – nedovoljene pritožbene novote – splošna znana dejstva – odtujitev stvari ali pravice med pravdo – sklepčnost tožbe – družba z omejeno odgovornostjo – prenos poslovnega deleža – predkupna pravica družbenika – pisno obvestilo o nameravani prodaji in pogojih prodaje – uveljavljanje predkupne pravice – prenos lastnine, ne da bi bil o tem obveščen predkupni upravičenec
Eventualno uveljavljano sosporništvo na aktivni strani po zakonu ni predvideno. Izrecno dopustno je po 192. členu ZPP le na pasivni strani.
Ureditev družbe z omejeno odgovornostjo v ZGD-1 poudarja medsebojno tesno povezanost in zaupno razmerje med družbeniki in trajnost družbe, s predkupno pravico pa se varujejo preostali družbeniki na primer tudi pred vključitvijo „njihove“ družbe v koncernsko povezavo kot odvisne družbe. Slednje torej lahko aktualni družbeniki preprečijo z uveljavitvijo predkupne pravice po 5. odstavku 481. člena ZGD-1. Zato je treba tudi v primeru odsvojitve in prenosa lastnega poslovnega deleža družbe le-to obravnavati tako kot druge družbenike družbe, ne glede na to, da družba po zakonu ne more iz lastnega poslovnega deleža kot družbenica uresničevati upravljalskih pravic.
tolmač – postavitev tolmača – pravica do uporabe lastnega jezika
Čeprav je pravica do uporabe lastnega jezika ustavno zagotovljena, nanjo sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Stranka mora sama zahtevati, da v postopku uporablja svoj jezik in da spremlja postopek v svojem jeziku. Kršitev je zato podana šele, če sodišče v nasprotju z določbami šestega poglavja ZPP zavrne tako zahtevo stranke.
Toženec je pripeljal z viličarjem na parkirišče skladiščnega prostora tožeče stranke pakete laminata do avtomobila oškodovanca in njegove partnerke. Ta dva sta začela skladati pakete v avtomobil, medtem pa se je viličar začel premikati ter se zaletel v oškodovanca in njegov avtomobil. Škoda je oškodovancu in njegovemu avtomobilu nastala zaradi nedopustnega ravnanja toženca, ki po ustavitvi in sestopu z viličarja ni ostal na kraju samem, temveč je odšel v skladišče in tako dopustil, da je oškodovanec s partnerko začel z nakladanjem pripeljanih paketov laminata. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo hudo malomarno ravnanje toženca, kar ob izkazanosti predpisanih škodnih elementov utemeljuje njegovo odškodninsko odgovornost za nastale posledice nesreče.
V sodni praksi je večkrat odločeno, da je besedno zvezo “po poteku roka” potrebno razlagati tako, da se vročitev šteje za opravljeno zadnji dan 15 dnevnega roka.
Ker je bila izpodbijana sodba toženi stranki vročena 27. 6. 2014, je naslednji dan, to je 28. 6. 2014 začel teči petnajstdnevni rok rok za vložitev pritožbe, ki se je iztekel 12. 7. 2014, ki je bila sobota. Če je zadnji dan roka sobota ali nedelja, praznik ali drug dela prost dan, se rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
Prvi delavnik je bil ponedeljek 14. 7. 2014 in tega dne bi tožena stranka morala vložiti pritožbo, da bi štela za pravočasno.
regulacijska začasna odredba - sklepčnost predloga - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - nastanek težko nadomestljive škode
Če je upnikom z nastavljanjem cvetličnih korit na njihov edini dostop le-ta preprečen, ni možno zanikati, da utegne nastati nenadomestljiva škoda oziroma ta nastaja.
stranska intervencija - pravni interes - zavarovalnica - nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost
V času škodnega dogodka tožena stranka pri zavarovalnici ni imela zavarovane svoje odgovornosti. Ker zavarovalnica nima pravnega interesa za vstop v pravdo, je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, da zavarovalnici ne dopusti stranske intervencije na strani tožene stranke, pravilen.
predhodna odredba - narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravočasni ugovor zoper sklep o zavarovanju - ugovor po izteku roka
Razveljavitev 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, ki je veljala v času izdaje sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo z dne 3. 7. 2014, ni mogoče šteti kot dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev oziroma njen obstoj, temveč ta razveljavitev zakona vpliva na materialnopravno presojo narave sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, ki je bil razveljavljen v dovolitvenem delu na podlagi pravočasnega ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi. Naknadna sprememba pravne podlage ne omogoča ponovnega sojenja v zadevi, v kateri je že bilo pravnomočno odločeno na podlagi pravne podlage, kakršna je veljala v času prvega sojenja. Iti mora za naknadni nastanek pravno relevantnih dejstev (torej tistega, kar spada v spodnjo premiso sodniškega silogizma). Tudi pri naknadni spremembi sodne prakse ne gre za na novo nastala pravna dejstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063960
OZ člen 131, 132, 168, 168/3. ZPP člen 212.
odgovornost za škodo – protipravnost ravnanja – napačen vpis v sodni register – vzročna zveza – škoda – izgubljeni dobiček – prihodki – odhodki – normalen tek stvari – preteklo poslovanje – trditvena podlaga za izvedbo dokaza z izvedencem
Izgubljeni dobiček je ekonomska kategorija, ki predstavlja razliko med prihodki in odhodki, ki bi bi nastali, če ne bi bilo protipravnega ravnanja odgovorne osebe. Na tožnici je trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov kot odhodkov, ki bi nastali, če bi šlo za normalen tek stvari. Ni pomemben zgolj prihodek (ali dobiček, kot ga imenuje pritožnica), ki ga je tožnica obračunala kot 65% prometa, ampak bi morala tožnica navesti tudi stroške, ki bi ji nastali, če ne bi bilo domnevnega protipravnega ravnanja, česar pa tožnica ni storila. Izgubljeni dobiček bi morala prikazati kot prihodke in odhodke ter šele takšen izračun predstavlja trditveno podlago za izvedbo dokaza z izvedencem finančno-ekonomske stroke glede višine škode.
Tožnica kot gospodarski subjekt bi morala upoštevaje svoje preteklo poslovanje znati izračunati, kakšen bi bil njen prihodek, če bi poslovanje potekalo normalno, in kakšni bi bili stroški zaradi takšnega poslovanja ter bi potem te trditve dokazala z izvedbo dokaza z izvedencem.
Stroške, ki sta jih imela pritožnika s pripravo ponudbe in nastopanjem v postopku javnega naročanja toženca, bi bilo mogoče opredeliti kot škodo šele, če bi toženec pri sklepanju pogodbe ravnal protipravno.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - neodplačna razpolaganja - darilna pogodba - subjektivni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbojnost domneve - obstoj terjatve v času izpodbijanega pravnega dejanja
Za izpodbijanje neodplačnih pravnih poslov ni potrebno, da bi bilo tretjemu (pridobitelju) znano, da se s poslom škoduje upnikom. Zakon daje prednost varstvu upnika (da ohrani svojo pravico) pred interesom pridobitelja (da neodplačno pridobi pravico). Glede dolžnika pa se na osnovi navedenega zakonskega določila šteje, da je vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom. V triletnem roku po sklenitvi neodplačnega pravnega posla mora vsak dolžnik računati, da je njegovo, sicer prosto razpolaganje s premoženjem, lahko omejeno oz. neučinkovito zaradi varstva upnikov.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0069121
ZIZ člen 16. ZZK-1 člen 1. ZPP člen 150.
pregled spisa – vpogled v spis – upravičeni predlagatelj – stranka postopka – udeleženec – opravičena korist – trditveno in dokazno breme – interes
Oseba, ki prosi za pregled spisa, mora že v vlogi navesti in utemeljiti dejstva in okoliščine, ki izkazujejo njen upravičen interes za vpogled v spis in prepis listin in ta dejstva okoliščine tudi izkazati z ustreznimi dokazi. Tega pa predlagateljica ni storila.
Na podlagi 4. odstavka 11. člena ZST-1 lahko sodišče delno oprosti plačila sodne takse tudi pravno osebo (ali ji odloži plačilo te takse oziroma naloži njeno obročno plačilo) za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če pravna oseba nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma če teh sredstev ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Ker je tožeča stranka (pravna oseba) v izjavi o premoženjskem stanju zapisala, da je v zadnjih treh mesecih imela prilive na transakcijski račun (med opombami pa ni opisala nikakršnih okoliščin, ki bi natančneje pojasnjevale njeno materialno stanje) in ker iz podatkov AJPES-a izhaja, da tožeča stranka nima blokiranega transakcijskega računa, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala, da nima sredstev za plačilo celotne naložene sodne takse, oziroma da teh sredstev ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.