motenje posesti – sodno varstvo posesti – ekonomski interes – obstoj ekonomskega interesa – zavrženje tožbe – prepozna zahteva za posestno varstvo – subjektivni rok
Vprašanje izročitve novega ključa potrjuje obstoj ekonomskega interesa za posestno varstvo že v času menjave ključavnice. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za pričetek teka subjektivnega roka, v katerem bi morali zahtevati sodno posestno varstvo.
obseg zavarovalnega kritja - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda zaradi uporabe traktorja - pojem uporabe vozila
Do nesreče je prišlo v fazi priklapljanja balirke na traktor pri vzratni vožnji traktorja,kateri bi sledil še transport do lokacije, kjer bi se opravljalo baliranje, zato je pravilen zaključek sodišča, da je bil traktor v tej fazi še v funkciji prevoznega sredstva, zato je podano jamstvo tožene stranke na podlagi sklenjenega zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Ugotovitve sodišča prve stopnje tako omogočajo zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila.
Izjava banke o „razdoru pogodbe“ po 10. členu kreditne pogodbe nima pravne narave izjave o uresničitvi odstopne pravice, pač pa naravo izjave o uresničitvi (izrednega) odpoklicnega upravičenja.
V primeru, ko je nično le posamezno določilo pogodbe, ostala pogodba pa je ostala v veljavi, je nujna prilagoditev nedopustne klavzule v dopustno. V primeru ničnosti določila o višini plačila v mandatnem razmerju ima mandatar pravico do plačila za svoj trud in pravico do povrnitve stroškov.
dedovanje - vozilo v lasti več oseb - registracija motornega vozila - določitev osebe - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje
Določitev osebe, na katero se registrira vozilo v primeru, če je to v lasti več oseb, je stvar upravnega in ne sodnega (zapuščinskega) postopka.
regulacijska začasna odredba - sklepčnost predloga - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - nastanek težko nadomestljive škode
Če je upnikom z nastavljanjem cvetličnih korit na njihov edini dostop le-ta preprečen, ni možno zanikati, da utegne nastati nenadomestljiva škoda oziroma ta nastaja.
stranska intervencija - pravni interes - zavarovalnica - nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost
V času škodnega dogodka tožena stranka pri zavarovalnici ni imela zavarovane svoje odgovornosti. Ker zavarovalnica nima pravnega interesa za vstop v pravdo, je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, da zavarovalnici ne dopusti stranske intervencije na strani tožene stranke, pravilen.
nepošteni posestnik – uporabnik – stroški zaradi olepšave stvari – olepšava stvari – pravica do ločitve – ius tollendi – uporabnina – deljiva obveznost - obresti
Tako nepošteni posestnik po SPZ kot uporabnik po OZ nimata pravice do povračila stroškov zaradi olepšave stvari. Poslikave po svojem bistvu predstavljajo ravno takšne stroške, in ne koristne, kot to razlogujeta toženca. Koristni stroški so zgolj tisti, ki sicer niso bistveni za obstoj stvari, povečujejo pa njeno uporabnost. Stroški zaradi olepšave pa so tisti, ki izboljšajo estetski videz po subjektivnem prepričanju posestnika oziroma uporabnika. Upoštevajoč tudi neizpodbijano ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil namen izdelave freske okrasitev prostora, ki je bil pravzaprav prostor Združenja ..., ki je tam prirejalo koncerte, razstave in celo šolo slikanja, ne more biti dvoma, da poslikave ne predstavljajo koristnih, temveč stroške zaradi olepšave, za katere ima posestnik oziroma uporabnik zgolj pravico do ločitve (ius tollendi).
upravitelj v postopkih zaradi insolventnosti – obveznosti upravitelja – profesionalna skrbnost – razlogi za razrešitev upravitelja – razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti – kršitev obveznosti upravitelja – poziv upravitelju k izjavi o razlogih za razrešitev – vročanje pisanj v varni elektronski predal – vročitev s fikcijo – vročilnica kot javna listina – opravičljivost razlogov za neprevzemanje sodnih pisanj iz varnega elektronskega predala – načelo hitrosti postopka
Dolžnost upravitelja, od katerega se zahteva profesionalna skrbnost, je, da poskrbi za sprejemanje sodnih pisanj tudi v času bolezni. Njegova naloga je, da si delo organizira tako, da stečajni postopek neovirano teče in da njegova začasna odsotnost ne predstavlja ovire za nemoten potek postopka. Drugačna naziranja bi bila v nasprotju z načelom hitrosti postopka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080979
ZPP člen 151, 151/1, 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 131, 131/1, 132, 187. ZFPPIPP člen 301, 301/7. ZOdvT člen 41.
izgubljeni dobiček – nemožnost poslovanja zaradi sanacije objekta – pričakovan povečan obseg poslovanja – navadna škoda – pomanjkljiva trditvena podlaga – solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del – informativni dokaz – stroški postopka – predpravdni stroški – potrebnost stroškov
Informativni dokaz ne more nadomestiti potrebnih pravočasnih in relevantnih trditev stranke v postopku.
Kot zmanjšanje premoženja (navadna škoda) je treba oškodovancu priznati vsak strošek, ki ga ne bi imel, če do škodnega ravnanja ne bi prišlo. Pritožnica v prvostopenjskem postopku ni prerekala trditev tožnika, da je zaradi nemožnosti poslovanja v času sanacijskih del prišlo do izpada dohodka, zaradi česar je za kritje fiksnih stroškov morala pri banki najeti premostitveni kredit. Da je kot pravno priznano navadno škodo tožniku treba priznati bančne obresti za najeti kredit, zato ne more biti dvoma.
Predpravdnih stroškov materialno pravo ne priznava kot škodo, pač pa po prvem odstavku 151. člena ZPP le kot del pravdnih stroškov.
oprostitev plačila sodnih taks - finančno in likvidnostno stanje prosilca - premoženjsko stanje stranke - bilanca stanja
Sodišče prve stopnje je podatke o premoženjskem stanju črpalo iz bilance stanja, ki izkazuje vrednost opredmetenih osnovnih sredstev (nepremičnin in nepremičnin) v višini 38.730.534,00 EUR. Tej vrednosti pritožnik ne oporeka. Táko premoženjsko stanje onemogoča oprostitev plačila sodne takse, ki znaša 3.003,00 SIT.
Ker je parcelna številka poleg katastrske občine identifikacijski znak nepremičnine, sprememba identifikacijskih znakov nepremičnin v trditveni podlagi in v tožbenem predlogu pomeni, da se tožba nanaša na druge nepremičnine, zaradi česar v takem primeru ne gre zgolj za popravo tožbe, temveč za drug tožbeni predlog (sprememba istovetnosti zahtevka), kar predstavlja spremembo tožbe.
Odgovornost zdravstvenega zavoda za pacientovo škodo pri strokovni napaki je poslovna, pri kršitvi pojasnilne dolžnosti pa neposlovna - deliktna.
Za izključitev dvomov o izvedenčevi nepristranskosti tako kot za sodnika velja, da ne sme biti povezan s stranko ali s spornim predmetom tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da izvedenskega mnenja ne more podati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravil znanosti in stroke. Seznanjenost izvedenca z operacijo neposredno po njej kaže na to, da izvedenskega mnenja o zatrjevani medicinski napaki pri operaciji ne more podati tako, da bi bil ohranjen videz nepristranskosti.
Pacientovi izjavi, ki je bila realizirana, samo zaradi pomanjkanja predpisane obličnosti (podpis privolitvenega obrazca) ni mogoče odrekati veljavnosti.
trditveno in dokazno breme - verodostojnost dokazil - uporaba plačilnih kartic - podpisovanje potrdil - vnos PIN kode
Okoliščina, da so dokazi enostranske listine, izdane s strani tožeče stranke, le-tem ne jemlje verodostojnosti. Večina listin, ki jim zakon podeljuje naravo verodostojne listine, je enostranskih. Tožena stranka pa ni navedla razlogov, zaradi katerih bi sodišče podvomilo v njihovo verodostojnost. Zgolj zaradi nestrinjanja z odločitvijo prvostopnega sodišča, ne da bi izkazala resne razloge za dvom v verodostojnost podatkov, ki jih listine tožeče stranke izkazujejo ali tehtne pomisleke zoper racionalno sprejemljivost argumentov prvostopnega sodišča, ne more uspeti.
Podpisovanje potrdil v skladu s pogodbo o uporabi plačilnih kartic je bilo namenjeno le preverjanju identitete kupca ter v posledici lažjega dokazovanja opravljenih nakupov. Obveznost vnosa PIN kode pri nakupu s plačilno kartico ima bistveno večjo dokazno vrednost kot (zgolj) podpisovanje potrdila, saj je nepooblaščen nakup lažje opraviti s ponareditvijo podpisa na potrdilu kot z zlorabo plačilne kartice, ki se lahko uporabi le s PIN kodo. Z vidika prodajnega mesta (tožeče stranke) se namreč kupec verodostojneje legitimira z vnosom PIN kode kot s podpisom potrdila o nakupu blaga.
IZVRŠILNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069119
ZIZ člen 41, 41/8, 53, 62, 62/2, 62/5. ZIZ-J člen 10, 83, 83/2. ZPP člen 464.
arbitražni sporazum – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – sodna pristojnost
Veljavna zakonodaja ne omogoča izvršilnemu sodišču, da bi po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavilo sklep o izvršbi v celoti in zavrglo predlog za izvršbo.
Določbe novega 8. odstavka 41. člena ZIZ-J, po katerih se sodišče v primeru uveljavljanju arbitražnega sporazuma izreče za nepristojno, razveljavi v postopku opravljena dejanja in zavrže predlog za izvršbo, še ne veljajo, zato je neutemeljeno sklicevanje dolžnika na omenjeno določbo.
V primeru, ko dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine uveljavlja poleg obrazloženega ugovora glede terjatve tudi ugovor sodne nepristojnosti, izvršilno sodišče zgolj odloči, katero sodišče bo v nadaljnjem pravdnem postopku odločalo o ugovoru zoper plačilni nalog, kar pa pomeni, da bo pravdno sodišče na podlagi navedb v plačilnem nalogu in dejstev, ki so sodišču znana ter na podlagi podatkov iz ugovora zoper plačilni nalog, ugotavljalo, ali je podana sodna pristojnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0082450
OZ člen 2, 3. SPZ člen 33.
motenje posesti - motilno ravnanje - odvoz osebnega vozila - pogodba o leasingu - odpoved pogodbe - posledice odpovedi - izguba pravice uporabe - odvzem predmeta - svobodno urejanje pogodbenih razmerij - kogentne določbe
Za primer odpovedi pogodbe je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da leasingojemalec izgubi pravico uporabe predmeta leasinga; da je dolžan takoj vrniti predmet leasinga; če tega ne stori, vnaprej pooblašča leasingodajalca za odvzem predmeta leasinga. V skladu z navedenim je bila toženka upravičena vozilo zaseči, na možnost takšnega postopanja je bil tožnik opozorjen in ga je tudi vnaprej sprejel. Takšen dogovor je v skladu s svobodo urejanja pogodbenih razmerij in ni v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi ali moralo.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0069120
URS člen 22. ZPP člen 116,140. ZIZ člen 36.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – opravičljivost razloga za zamudo – vročitev družinskemu članu – enako varstvo pravic
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo oziroma ni ocenilo celotne izpovedbe prvega dolžnika in priče M. K. glede okoliščine, ki je bistvenega pomena za presojo (ne)zakrivljenosti zamude prvega dolžnika, to je, ali sploh in kako poteka morebitno obveščanje o vročenih sodnih pošiljkah med materjo prvega dolžnika in prvim dolžnikom oziroma ali je del tega običajnega ravnanja tudi posebno obveščanje prvega dolžnika o prispelih pošiljkah s strani njegove matere.
sprememba tožbe - odstop terjatve - izpolnitev v korist prevzemnika terjatve
Sodišče prve stopnje je objektivno spremembo tožbe dopustilo, kljub temu pa je odločilo o prvotnem tožbenem zahtevku in sklep o izvršbi delno vzdržalo v veljavi v korist tožeče stranke. Sodišče druge stopnje je zato, glede na to, da je tožeča stranka zaradi odstopa terjatve utemeljeno zahtevala izpolnitev v korist prevzemnika terjatve, temu ustrezno spremenilo izpodbijani del sodbe.
URS člen 26. OZ člen 131, 148. ZJN-2 člen 22, 22/7. ZPVPJN člen 15, 15/1, 31, 31/5, 38, 38/1.
odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - državna revizijska komisija - odškodninska odgovornost DRK – ponovni vpogled v ponudbeno dokumentacijo – dopolnitev revizijskega zahtevka – neenakopravno obravnavanje ponudnikov
Protipravnost ravnanja DRK (ali drugih državnih organov) mora biti očitna, v smislu samovoljnosti oziroma arbitrarnosti odločanja. Ni podana protipravnost v primeru vsakršne napačne razlage pravnih pravil, pač pa le namerne napačne razlage ali neuporabe povsem jasnega določila zakona. Vsako neskladje s pravom še ni podlaga za odškodninsko odgovornost.
Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ali drugačne razlage pravnega predpisa državnim organom še ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, če je njihova razlaga v okviru pooblastil, ki jih imajo za svoje odločanje. Pojem protipravnosti je izkazana zlasti v situacijah kot so: 1) nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, 2) neuporaba povsem jasne določbe zakona ali namerna razlaga predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, 3) grobo kršenje pravil postopka, 4) napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja (v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj kakršnegakoli z zakonom predvidenega postopka), ter druge podobne kvalificirane kršitve.
Za presojo protipravnosti ravnanja (tako sodnikovega kot tudi ravnanja državnega organa) je odločilno, ali se je sodnik oziroma oseba, zaposlena v okviru državnega organa, v dani situaciji pregrešil zoper profesionalne standarde, ki veljajo za opravljanje njegove službe. Ta standard obenem opredeljuje okvir za presojo protipravnosti ravnanja. Ker sodišče, ki odloča v odškodninskem sporu zoper državo, ni funkcionalno nadrejeno državnim organom (niti DRK), njegova naloga (tudi zato) ni podrobna analiza posameznih ravnanj ali opustitev ter vrednotenje razčlenjenega postopka, pač pa presoja, ali je postopanje organa, upoštevaje vse okoliščine primera (gledano kot celote), zadostilo zahtevanim standardom.
Dopolnitev revizijskega zahtevka je bila pravočasna in popolna, saj zakon zahtevka za odločitev o reviziji (petitornega zahtevka) ne določa kot obvezne sestavine revizijskega zahtevka.