Glede na to, da ZST-1 narekuje ločeno vodenje listin in odločb, izdanih v postopku odločanja o predlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je ta sklep fizično ločen od odločitve o pritožbi zoper sodbo.
Pritožba opozarja le na dejanske dohodke, pri presoji o upravičenosti oprostitve pa je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevano tudi dejstvo, da je tožnica lastnica nepremičnine, ki je ne uporablja za bivanje.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ODZ
VSL0082400
ODZ paragraf 418. ZTLR člen 25. ZIZ člen 65.
nedopustnost izvršbe - pasivna legitimacija - nesklepčnost tožbenega zahtevka - originarna pridobitev lastninske pravice - skupna gradnja v času zakonske zveze - gradnja na tujem svetu - vlaganje v tujo nepremičnino - soglasje lastnika - pravni posel - nova stvar - sprememba identitete osnovne zgradbe
V pravdi za ugotavljanje nedopustnosti izvršbe je vedno pasivno legitimiran upnik, ki je nasprotoval ugovoru tretjega v izvršilnem postopku zoper dolžnika, in zaradi česar je izvršilno sodišče ugovor tretjega zavrnilo. Tožnica tožbe ni uperila zoper izvršilnega upnika, pač pa le zoper toženca kot izvršilnega dolžnika. Slednji pa je lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe zajet (poleg izvršilnega upnika), če tudi sam izpodbija lastninsko pravico tretje osebe na zarubljenih stvareh. Za to pa v obravnavani zadevi ne gre. Pritožnica namreč izrecno navaja, da toženec (izvršilni dolžnik) njenemu tožbenemu zahtevku ne nasprotuje.
Dejstva o zatrjevanih vlaganjih še ne utemeljujejo zahtevka za ugotovitev solastninske pravice tožnice na vtoževanih nepremičninah. Glede na časovni okvir zatrjevanih vlaganj (od 1976 do 2002) bi bilo treba tožbeni zahtevek presojati bodisi po pravilih ODZ o gradnji na tujem svetu bodisi po ZTLR, ki je omogočal pridobitev lastninske pravice z vlaganji ob soglasju lastnika stvarui bodisi s pravnim poslom bodisi originarno, če je z vlaganji nastala nova stvar v smislu določil o gradnji na tujem svetu.
Na podlagi zatrjevanih vlaganj bi moral bodisi nastati nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali pa bi se morala spremeniti sama identiteta osnovne zgradbe. Če je prišlo le do povečanja hiše, drugačne razporeditve prostorov in (ali) izboljšanja bivalnih razmer, hiša pa je ohranila prvotni namen, ne gre za novo stvar in stvarnopravni zahtevek ni utemeljen
V sodni praksi je večkrat odločeno, da je besedno zvezo “po poteku roka” potrebno razlagati tako, da se vročitev šteje za opravljeno zadnji dan 15 dnevnega roka.
Ker je bila izpodbijana sodba toženi stranki vročena 27. 6. 2014, je naslednji dan, to je 28. 6. 2014 začel teči petnajstdnevni rok rok za vložitev pritožbe, ki se je iztekel 12. 7. 2014, ki je bila sobota. Če je zadnji dan roka sobota ali nedelja, praznik ali drug dela prost dan, se rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
Prvi delavnik je bil ponedeljek 14. 7. 2014 in tega dne bi tožena stranka morala vložiti pritožbo, da bi štela za pravočasno.
V primeru, ko je nično le posamezno določilo pogodbe, ostala pogodba pa je ostala v veljavi, je nujna prilagoditev nedopustne klavzule v dopustno. V primeru ničnosti določila o višini plačila v mandatnem razmerju ima mandatar pravico do plačila za svoj trud in pravico do povrnitve stroškov.
spor majhne vrednosti - domneva o pripoznavi tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi odločilo v skladu s 453.a členom ZPP in v sporu majhne vrednosti pravilno štelo, da tožena stranka pripoznava tožbeni zahtevek, potem ko je ugotovilo, da ji je bila tožba pravilno vročena, v roku za odgovor na tožbo pa nanjo ni odgovorila. Ugotovilo je tudi, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082401
OZ člen 132.
povračilo stroškov za odpravo škode na dimniku in kanalizaciji - aktivna legitimacija - odgovornost za nastalo škodo - vzrok za nastanek škode
Stroške za odpravo škode je poravnal tožničin sin. Vtoževana škoda je torej nastala njemu in ne tožnici. S plačilom računov se je namreč zmanjšalo njegovo premoženje, medtem ko tožnica ni niti navajala, da ji je sin morebiti odstopil svojo terjatev do toženca. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbeni zahtevek brez nadaljnjega zavrniti že zaradi pomanjkanja tožničine aktivne legitimacije.
Do poznejšega razpadanja dimnika je prišlo zato, ker pozidava zaključka dimnika nad streho ni bila v skladu s predvidenimi rešitvami proizvajalca dimnika. Za to napako pa ne odgovarja toženec, ki je bil zadolžen le za nadzor nad izvedbo strojnih inštalacij, ampak projektant in izvajalci gradbenega dela dimnika, ker bi morali pri gradnji uporabiti materiale, ki ne vpijajo vlage, pri lepljenju dimniških tuljav pa predpisano lepilo.
stečajni postopek – predhodni postopek zaradi insolventnosti – stranska intervencija – udeležba intervenienta
Pravice zaradi udeležbe tretjih oseb v postopkih zaradi insolventnosti ni mogoče širiti izven okvirov, ki jih določa ZFPPIPP.
Postopek zaradi insolventnosti se ne vodi z namenom ali ciljem, da bi odločili o zmagovalcu zahteve za sodno varstvo, pač pa z namenom finančne konsolidacije dolžnika in poplačila upnikov, temu cilju pa se morajo podrediti interesi vseh udeležencev v postopku. Insolvenčni postopek je zato po svoji naravi in vsebini primerljivejši s postopkom izvršbe in zavarovanja.
Bistvena značilnost insolvenčnega (in izvršilnega) postopka v primerjavi s pravdnim postopkom je tudi v tem, da so ti postopki strogo formalizirani. Formalizacijo postopka narekuje več razlogov; med drugim številčnost udeležencev, ki v njem nastopajo in množica različnih bolj ali manj operativnih opravil, ki jih je v teh postopkih treba izvršiti v smiselnem zaporedju. Z upoštevanjem razpravnega načela, načela kontradiktornosti in tudi možnosti sodelovanja v postopku v obsegu, kot je to zagotovljeno v rednem pravdnem postopku, insolvenčnih postopkov namreč ne bi bilo mogoče v razumnem roku pripeljati do končnega cilja (poplačila upnikov).
upravitelj v postopkih zaradi insolventnosti – obveznosti upravitelja – profesionalna skrbnost – razlogi za razrešitev upravitelja – razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti – kršitev obveznosti upravitelja – poziv upravitelju k izjavi o razlogih za razrešitev – vročanje pisanj v varni elektronski predal – vročitev s fikcijo – vročilnica kot javna listina – opravičljivost razlogov za neprevzemanje sodnih pisanj iz varnega elektronskega predala – načelo hitrosti postopka
Dolžnost upravitelja, od katerega se zahteva profesionalna skrbnost, je, da poskrbi za sprejemanje sodnih pisanj tudi v času bolezni. Njegova naloga je, da si delo organizira tako, da stečajni postopek neovirano teče in da njegova začasna odsotnost ne predstavlja ovire za nemoten potek postopka. Drugačna naziranja bi bila v nasprotju z načelom hitrosti postopka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080979
ZPP člen 151, 151/1, 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 131, 131/1, 132, 187. ZFPPIPP člen 301, 301/7. ZOdvT člen 41.
izgubljeni dobiček – nemožnost poslovanja zaradi sanacije objekta – pričakovan povečan obseg poslovanja – navadna škoda – pomanjkljiva trditvena podlaga – solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del – informativni dokaz – stroški postopka – predpravdni stroški – potrebnost stroškov
Informativni dokaz ne more nadomestiti potrebnih pravočasnih in relevantnih trditev stranke v postopku.
Kot zmanjšanje premoženja (navadna škoda) je treba oškodovancu priznati vsak strošek, ki ga ne bi imel, če do škodnega ravnanja ne bi prišlo. Pritožnica v prvostopenjskem postopku ni prerekala trditev tožnika, da je zaradi nemožnosti poslovanja v času sanacijskih del prišlo do izpada dohodka, zaradi česar je za kritje fiksnih stroškov morala pri banki najeti premostitveni kredit. Da je kot pravno priznano navadno škodo tožniku treba priznati bančne obresti za najeti kredit, zato ne more biti dvoma.
Predpravdnih stroškov materialno pravo ne priznava kot škodo, pač pa po prvem odstavku 151. člena ZPP le kot del pravdnih stroškov.
nepošteni posestnik – uporabnik – stroški zaradi olepšave stvari – olepšava stvari – pravica do ločitve – ius tollendi – uporabnina – deljiva obveznost - obresti
Tako nepošteni posestnik po SPZ kot uporabnik po OZ nimata pravice do povračila stroškov zaradi olepšave stvari. Poslikave po svojem bistvu predstavljajo ravno takšne stroške, in ne koristne, kot to razlogujeta toženca. Koristni stroški so zgolj tisti, ki sicer niso bistveni za obstoj stvari, povečujejo pa njeno uporabnost. Stroški zaradi olepšave pa so tisti, ki izboljšajo estetski videz po subjektivnem prepričanju posestnika oziroma uporabnika. Upoštevajoč tudi neizpodbijano ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil namen izdelave freske okrasitev prostora, ki je bil pravzaprav prostor Združenja ..., ki je tam prirejalo koncerte, razstave in celo šolo slikanja, ne more biti dvoma, da poslikave ne predstavljajo koristnih, temveč stroške zaradi olepšave, za katere ima posestnik oziroma uporabnik zgolj pravico do ločitve (ius tollendi).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081416
ZPP člen 192, 193, 196, 212, 214, 214/2, 214/5, 337. ZGD-1 člen 481, 481/4, 481/5, 481/6. OZ člen 512.
eventualno sosporništvo – enotno sosporništvo – naknadno sosporništvo na strani tožeče stranke – nedovoljene pritožbene novote – splošna znana dejstva – odtujitev stvari ali pravice med pravdo – sklepčnost tožbe – družba z omejeno odgovornostjo – prenos poslovnega deleža – predkupna pravica družbenika – pisno obvestilo o nameravani prodaji in pogojih prodaje – uveljavljanje predkupne pravice – prenos lastnine, ne da bi bil o tem obveščen predkupni upravičenec
Eventualno uveljavljano sosporništvo na aktivni strani po zakonu ni predvideno. Izrecno dopustno je po 192. členu ZPP le na pasivni strani.
Ureditev družbe z omejeno odgovornostjo v ZGD-1 poudarja medsebojno tesno povezanost in zaupno razmerje med družbeniki in trajnost družbe, s predkupno pravico pa se varujejo preostali družbeniki na primer tudi pred vključitvijo „njihove“ družbe v koncernsko povezavo kot odvisne družbe. Slednje torej lahko aktualni družbeniki preprečijo z uveljavitvijo predkupne pravice po 5. odstavku 481. člena ZGD-1. Zato je treba tudi v primeru odsvojitve in prenosa lastnega poslovnega deleža družbe le-to obravnavati tako kot druge družbenike družbe, ne glede na to, da družba po zakonu ne more iz lastnega poslovnega deleža kot družbenica uresničevati upravljalskih pravic.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - ničnost - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožniku je tožena stranka vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. V času odpovednega roka je s tožnikom sklenila sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. V kolikor je tožnik podpisal sporazum, ne da bi ga prebral in opustil potrebno skrbnost, nosi sam posledice svojega ravnanja. Pravdni stranki sta se odločili za možnost sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, kar ni nedopustno in v nasprotju s prisilnimi predpisi, niti ni šlo za kakršnokoli silo, grožnjo ali zmoto na strani tožnika. Zato izpodbijani sporazum ni ničen.
Tožena stranka (dolžnik odstopljene terjatve) je ohranila vse pobotne ugovore, ki bi jih imela zoper odstopnika terjatve, saj ZFPPIPP določa, da če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani. Terjatev, ki jo v pobot uveljavlja tožena stranka, je zapadla pred uvedbo stečaja nad odstopnikom terjatve in še pred prejemom obvestila o odstopu terjatve, zato ima tožena stranka enake pravice do prevzemnika terjatve, kot jih je imela zoper odstopnika terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082445
OZ člen 49, 375, 395, 1012, 1013, 1019, 1025, 1027. ZPP člen 280, 286a, 286a/3.
procesno pobotanje - ugovor pobotanja - informativni dokaz - izvedba dokazov - kreditna pogodba - poroštvena izjava - solidarno poroštvo - izpodbojnost pogodbe - ničnost pogodbe - obvestitev poroka - odškodninska odgovornost - dopolnitev tožbe - razpis naroka za glavno obravnavo - možnost obravnavanja pred sodiščem - prepoved obrestnih obresti
Toženec lahko zoperstavi svojo terjatev tožnikovi in tako doseže procesno pobotanje le, če pobotna terjatev že obstaja. Potemtakem bi toženec moral vedeti za podlago in višino svoje pobotne terjatve. Nesprejemljiv je zato očitek sodišču prve stopnje, da ni izvedlo predlaganih dokazov, ki bi tožencu omogočili, da bi postavil popoln in sklepčen pobotni ugovor. Takšen informativni dokaz namreč v pravdnem postopku ni dopusten. Poleg tega pravica do izvedbe dokaza ni absolutna.
Upnik mora obvestiti poroka, če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, vendar ima opustitev te dolžnosti za posledico le odškodninsko odgovornost upnika. Nobenega vpliva pa nima na obstoj in obseg porokove obveznosti. Potemtakem je brez pomena pritožbeno vztrajanje, da toženec ni prejel nobenega tožničinega opomina. Ker je porokova obveznost akcesorna, takšen opomin niti ni bil pogoj za zapadlost toženčeve obveznosti.
Za navadno sosporništvo ni treba, da so skupaj toženi, in tudi ni nujno, da bi morala biti sodba za vse poroke enaka.
Solidarni porok nima ugovora vrstnega reda, niti pri zavarovanjih.
Zahtevek za povračilo stroškov, nastalih z izpolnitvijo naročila, je po naravi verzijski. Za njegovo uspešno uveljavljanje mora tožeča stranka najprej zatrjevati, da: 1. je opravila izdatek za drugega; 2. je zaradi tega sama prikrajšana, tožena stranka pa obogatena in 3. da med prikrajšanjem in okoriščenjem obstaja vzročna zveza, nato pa navedene predpostavke tudi dokazati. Zgolj na podlagi Pogodbe o opravljanju storitev upravljanja poslovnih stavb tožeča stranka ni upravičena nastopati v imenu etažnih lastnikov in od neplačnikov izterjevati obratovalnih stroškov, če za to nima njihovega izrecnega pooblastila, temveč mora svojo aktivno legitimacijo v postopku in s tem utemeljenost svojega (po naravi verzijskega zahtevka) podkrepiti z dokazi o tem, da je stroške dobaviteljem blaga in storitev res plačala iz lastnih sredstev.
Za uspešno izpodbijanje temelja terjatve upravnika je (ob upoštevanju, da mora utemeljenost verzijskega zahtevka stranka podkrepiti z dokazi, da je stroške res plačala iz lastnih sredstev) zadostoval ugovor tožene stranke, da ni pisnih dokazov, da bi bila plačila izvedena. Temelj zahtevka je namreč mogoče utemeljiti le s predložitvijo (pisnih) dokazil o plačilu obratovalnih stroškov iz lastnih sredstev.
Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 45, 46.
plača - plačilo za delo - variabilni del plače - stimulacija
V pogodbi o zaposlitvi je bilo dogovorjeno, da tožniku k osnovni plači pripada variabilni del plače (stimulacija) po prilogi splošnega akta delodajalca. Dogovor o stimulaciji iz pogodbe o zaposlitvi ni neposredna podlaga za izplačilo variabilnega dela plače oziroma stimulacije. Predpogoj za to je določitev ciljev oziroma uspešnosti, ki jo bo tožnik v posameznem letu uresničeval ter meril in pogojev za doseganje uspešnosti. Pogodba predvideva, da naj bi se variabilni del plače določil s splošnim aktom delodajalca. Če takega akta ni, ne glede na razloge za to, podlage za ugotavljanje elementov za določitev dela plače zaradi uspešnosti in njene višine na način, kot je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi, ni. Tožnik bi zato šele na podlagi splošnega akta delodajalca imel pravico zahtevati izplačilo stimulacije.
trditveno in dokazno breme - verodostojnost dokazil - uporaba plačilnih kartic - podpisovanje potrdil - vnos PIN kode
Okoliščina, da so dokazi enostranske listine, izdane s strani tožeče stranke, le-tem ne jemlje verodostojnosti. Večina listin, ki jim zakon podeljuje naravo verodostojne listine, je enostranskih. Tožena stranka pa ni navedla razlogov, zaradi katerih bi sodišče podvomilo v njihovo verodostojnost. Zgolj zaradi nestrinjanja z odločitvijo prvostopnega sodišča, ne da bi izkazala resne razloge za dvom v verodostojnost podatkov, ki jih listine tožeče stranke izkazujejo ali tehtne pomisleke zoper racionalno sprejemljivost argumentov prvostopnega sodišča, ne more uspeti.
Podpisovanje potrdil v skladu s pogodbo o uporabi plačilnih kartic je bilo namenjeno le preverjanju identitete kupca ter v posledici lažjega dokazovanja opravljenih nakupov. Obveznost vnosa PIN kode pri nakupu s plačilno kartico ima bistveno večjo dokazno vrednost kot (zgolj) podpisovanje potrdila, saj je nepooblaščen nakup lažje opraviti s ponareditvijo podpisa na potrdilu kot z zlorabo plačilne kartice, ki se lahko uporabi le s PIN kodo. Z vidika prodajnega mesta (tožeče stranke) se namreč kupec verodostojneje legitimira z vnosom PIN kode kot s podpisom potrdila o nakupu blaga.
regulacijska začasna odredba - sklepčnost predloga - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - nastanek težko nadomestljive škode
Če je upnikom z nastavljanjem cvetličnih korit na njihov edini dostop le-ta preprečen, ni možno zanikati, da utegne nastati nenadomestljiva škoda oziroma ta nastaja.
zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena - objektivni pogoj - ustrezna dejstva - učinki zaznambe spora - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - zaznamba izbrisne tožbe
Za izpolnitev nujnega pogoja za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve iz 1. alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ se ne zahteva verjetnega izkaza subjektivnega konkretnega ravnanja dolžnika in je ta nevarnost bistveno bolj objektivizirana, vendar pa mora upnik tudi glede verjetnosti obstoja objektivnega pogoja navesti ustrezna dejstva.
štipendija - preživnina za polnoletnega otroka - študentsko delo – preživnina v naravi
Preživnino je treba praviloma plačevati v denarju. Samo na podlagi izrecnega dogovora med udeleženci je možno to obveznost izpolnjevati tudi drugače, v naravi.