Dokazni predlog s postavitvijo izvedenca finančne stroke je sodišče prve stopnje zavrnilo z argumentom, da gre za dokaz informativne narave, ker je tožena stranka podala zgolj pavšalen ugovor, da je po tožeči stranki predložen obračun realnih in zamudnih obresti napačen. Ta pavšalen ugovor je bil podan na naroku, drugih ugovorov zoper višino obračunanih zamudnih obresti pa tožena stranka ni podala. Ni mogoče soglašati s pritožnico, da že njeno nestrinjanje s predloženim izračunom terja preveritev pravilnosti izračuna s pomočjo izvedenca ali z izračunom, ki ga izvede sodišče sámo. Izračun bi tožena stranka lahko sama preverila, potem pa na podlagi svojega izračuna argumentirano nasprotovala posameznim postavkam v obračunu ali metodi obračunavanja in posledično višini kapitaliziranih obresti.
spor majhne vrednosti - domneva o pripoznavi tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi odločilo v skladu s 453.a členom ZPP in v sporu majhne vrednosti pravilno štelo, da tožena stranka pripoznava tožbeni zahtevek, potem ko je ugotovilo, da ji je bila tožba pravilno vročena, v roku za odgovor na tožbo pa nanjo ni odgovorila. Ugotovilo je tudi, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.
stečajni postopek – predhodni postopek zaradi insolventnosti – stranska intervencija – udeležba intervenienta
Pravice zaradi udeležbe tretjih oseb v postopkih zaradi insolventnosti ni mogoče širiti izven okvirov, ki jih določa ZFPPIPP.
Postopek zaradi insolventnosti se ne vodi z namenom ali ciljem, da bi odločili o zmagovalcu zahteve za sodno varstvo, pač pa z namenom finančne konsolidacije dolžnika in poplačila upnikov, temu cilju pa se morajo podrediti interesi vseh udeležencev v postopku. Insolvenčni postopek je zato po svoji naravi in vsebini primerljivejši s postopkom izvršbe in zavarovanja.
Bistvena značilnost insolvenčnega (in izvršilnega) postopka v primerjavi s pravdnim postopkom je tudi v tem, da so ti postopki strogo formalizirani. Formalizacijo postopka narekuje več razlogov; med drugim številčnost udeležencev, ki v njem nastopajo in množica različnih bolj ali manj operativnih opravil, ki jih je v teh postopkih treba izvršiti v smiselnem zaporedju. Z upoštevanjem razpravnega načela, načela kontradiktornosti in tudi možnosti sodelovanja v postopku v obsegu, kot je to zagotovljeno v rednem pravdnem postopku, insolvenčnih postopkov namreč ne bi bilo mogoče v razumnem roku pripeljati do končnega cilja (poplačila upnikov).
ZPIZ-2 člen 160. ZDoh-2 člen 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
regres za letni dopust - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - plača - plačilo za delo
S tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo razlike regresa za sporno obdobje, je odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081894
ZPP člen 7, 212, 300, 300/1. OZ člen 660.
trditveno in dokazno breme - napake gradnje - škoda zaradi odpravljanja napak - združitev pravd
Sodišča dejstva ugotavljajo v okviru in na podlagi trditev pravdnih strank. Najprej je dolžnost tožnice, da navede vsa oziroma minimum pravno relevantnih dejstev. Šele v drugi fazi pa je dolžna z namenom, da zatrjevana dejstva dokaže, predlagati izvedbo ustreznih oziroma primernih dokazov. Če tožnica ne zatrjuje pravno relevantnih dejstev, dokazovanje sploh ni potrebno. V tem primeru se namreč ničesar niti ne more dokazovati.
napotitev na pravdo - spor o dejstvih - velikost dednih deležev - spor o vrednosti daril
Med dedinjama je nastal spor o vrednosti darila, zato je bila prekinitev zapuščinskega postopka ter napotitev na pravdo potrebna, saj gre za vprašanje dejanske narave, od katerega je odvisna velikost dednih deležev.
V sodni praksi je večkrat odločeno, da je besedno zvezo “po poteku roka” potrebno razlagati tako, da se vročitev šteje za opravljeno zadnji dan 15 dnevnega roka.
Ker je bila izpodbijana sodba toženi stranki vročena 27. 6. 2014, je naslednji dan, to je 28. 6. 2014 začel teči petnajstdnevni rok rok za vložitev pritožbe, ki se je iztekel 12. 7. 2014, ki je bila sobota. Če je zadnji dan roka sobota ali nedelja, praznik ali drug dela prost dan, se rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
Prvi delavnik je bil ponedeljek 14. 7. 2014 in tega dne bi tožena stranka morala vložiti pritožbo, da bi štela za pravočasno.
podjemna pogodba – popravilo dvigala – izračun z izrecnim jamstvom – dodatna dela – pojasnilna obveznost – posledica podjemnikove opustitve obveznosti obvestitve naročnika
Nedvomno je interes naročnika, poleg interesa da je posel opravljen ter da je opravljen v določenem roku, tudi interes, da cena, ki jo bo moral plačati za opravljen posel, ne preseže določenega zneska. Podjemnik mora zato obvestiti naročnika o okoliščinah, ki vplivajo na ceno (višino plačila) za opravljen posel. Podjemnik, ki krši svojo obveznost naročnika pravočasno obvestiti o teh okoliščinah, izgubi pravico zahtevati zvišanje plačila za opravljen posel, do katerega bi bil sicer, glede na dejansko opravljeno delo, upravičen.
DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0076178
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 3, 16.
začasna odredba - haaška konvencija - zahteva za vrnitev otroka v matično državo - prekinitev postopka - pravica do skrbi za otroka - procesna predpostavka - ugrabitev otroka - mednarodni protipravni odvzem otrok - mednarodna ugrabitev otrok
Okoliščina, da je v teku nepravdni postopek zaradi zahteve za vrnitev otroka po Haaški konvenciji, ni procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o tožbi glede pravice do skrbi za otroka. Gre le za dejanski zastoj v postopku, zaradi katerega sodni organ članice ne more izdati meritorne odločbe o pravici do skrbi za otroka, dokler ne bo o zahtevi odločeno oziroma dokler ne bo jasno, da do vrnitve ne bo prišlo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076172
OZ člen 149, 150, 153. ZPP člen 239.
objektivna odgovornost – policijska vaja – nevarna dejavnost - upoštevanje navodil – izpovedba priče
Toženkin zavarovanec (tožnikov delodajalec) je izvedel policijsko vajo (v kateri je nastopal tudi tožnik), ki je vsebovala elemente povečane nevarnosti, zaradi česar je njegova odgovornost objektivna. Situacija, v kateri se je izvajala konkretna vaja, je bila in morala biti podobna situaciji v realnih razmerah in takšna intervencija v realnih razmerah že sama po sebi predstavlja nevarno dejavnost. Želeni poskus okoliščine konkretne policijske vaje približati okoliščinam v realni situaciji je zato nedvomno pripomogel k njeni (povečani) nevarnosti.
Naloga prič ni, da pravno opredeljujejo dejstva, ampak zgolj, da o njih izpovejo, tako kot so jih zaznale. Dejanske zaključke oziroma njihovo pravno opredelitev opravi sodišče.
nepošteni posestnik – uporabnik – stroški zaradi olepšave stvari – olepšava stvari – pravica do ločitve – ius tollendi – uporabnina – deljiva obveznost - obresti
Tako nepošteni posestnik po SPZ kot uporabnik po OZ nimata pravice do povračila stroškov zaradi olepšave stvari. Poslikave po svojem bistvu predstavljajo ravno takšne stroške, in ne koristne, kot to razlogujeta toženca. Koristni stroški so zgolj tisti, ki sicer niso bistveni za obstoj stvari, povečujejo pa njeno uporabnost. Stroški zaradi olepšave pa so tisti, ki izboljšajo estetski videz po subjektivnem prepričanju posestnika oziroma uporabnika. Upoštevajoč tudi neizpodbijano ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil namen izdelave freske okrasitev prostora, ki je bil pravzaprav prostor Združenja ..., ki je tam prirejalo koncerte, razstave in celo šolo slikanja, ne more biti dvoma, da poslikave ne predstavljajo koristnih, temveč stroške zaradi olepšave, za katere ima posestnik oziroma uporabnik zgolj pravico do ločitve (ius tollendi).
nujni dedič - oporoka - v oporoki določen nujni delež v naravi - alikvotni del zapuščine - stvar/denar - način delitve zapuščine - nejasen izrek in v nasprotju z zakonsko določbo
V primeru, da oporočitelj določi, da dobi nujni dedič svoj delež v denarju oziroma v naravi, ni spremenil njegove dedne pravice v obligacijskopravni zahtevek na izročitev stvari oziroma denarja, ampak je samo določil način delitve zapuščine.
obseg zavarovalnega kritja - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda zaradi uporabe traktorja - pojem uporabe vozila
Do nesreče je prišlo v fazi priklapljanja balirke na traktor pri vzratni vožnji traktorja,kateri bi sledil še transport do lokacije, kjer bi se opravljalo baliranje, zato je pravilen zaključek sodišča, da je bil traktor v tej fazi še v funkciji prevoznega sredstva, zato je podano jamstvo tožene stranke na podlagi sklenjenega zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Ugotovitve sodišča prve stopnje tako omogočajo zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila.
Izjava banke o „razdoru pogodbe“ po 10. členu kreditne pogodbe nima pravne narave izjave o uresničitvi odstopne pravice, pač pa naravo izjave o uresničitvi (izrednega) odpoklicnega upravičenja.
oprostitev plačila sodnih taks - finančno in likvidnostno stanje prosilca - premoženjsko stanje stranke - bilanca stanja
Sodišče prve stopnje je podatke o premoženjskem stanju črpalo iz bilance stanja, ki izkazuje vrednost opredmetenih osnovnih sredstev (nepremičnin in nepremičnin) v višini 38.730.534,00 EUR. Tej vrednosti pritožnik ne oporeka. Táko premoženjsko stanje onemogoča oprostitev plačila sodne takse, ki znaša 3.003,00 SIT.
Tožnica je pri sodišču prve stopnje vložila laično tožbo, v kateri je kot toženo stranko označila ministrstvo, ki poleg tega ni vsebovala določnega in jasnega tožbenega zahtevka glede glavnih stvari in stranskih terjatev. Ker tožba ni bila sposobna za obravnavanje, jo je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo na popravo in dopolnitev tožbe s podrobno obrazložitvijo, kaj mora tožba vsebovati. Ker tožnica svoje tožbe ni dopolnila oz. popravila, jo je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
postopek za delitev solastnine – plačilo predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem – umik predloga - posplošena tržna vrednost nepremičnine
Sodišče lahko uporabi vrednotenje, izvedeno na podlagi Zakona o vrednotenju nepremičnin (posplošena tržna vrednost), če udeleženci predujma niso pripravljeni založiti. Ker torej sodišče v zadevi lahko odloči, tudi brez dopolnjevanja postopka z izvedencem ali cenilcem (ki sta bila v postopku sicer že postavljena) je, glede na 36. člen ZNP, napačno štelo, da je predlagatelj predlog umaknil.
oprostitev plačila sodne takse - predlog - pisan izjava - premoženjsko stanje - nepopolna vloga
O oprostitvi plačila sodne takse odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke, ki sodišču mora predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, ki vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Zgolj sklicevanje stranke na blokado transakcijskega računa oziroma, da to sodišče po uradni dolžnosti samo preveri, ne zadostuje za predlagano oprostitev plačila sodne takse. Sodišče namreč pri odločanju o oprostitvi upošteva tako premoženjsko kot finančno in likvidnostno stanje stranke. Če v tej zvezi izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane vloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (prvi do tretji odstavek 12. člena ZST-1).
povrnitev materialne škode - sanacija razpok na hiši
Ob upoštevanju ugotovljenega dejstva, da zaradi nastalih razpok konstrukcijska stabilnost objekta in njegova varnost za bivanje nista zmanjšani, je strošek sanacije razpok tista škoda, ki je nastala tožniku zaradi izvedbe gradbenih del.
predhodna odredba - narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravočasni ugovor zoper sklep o zavarovanju - ugovor po izteku roka
Razveljavitev 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, ki je veljala v času izdaje sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo z dne 3. 7. 2014, ni mogoče šteti kot dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev oziroma njen obstoj, temveč ta razveljavitev zakona vpliva na materialnopravno presojo narave sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, ki je bil razveljavljen v dovolitvenem delu na podlagi pravočasnega ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi. Naknadna sprememba pravne podlage ne omogoča ponovnega sojenja v zadevi, v kateri je že bilo pravnomočno odločeno na podlagi pravne podlage, kakršna je veljala v času prvega sojenja. Iti mora za naknadni nastanek pravno relevantnih dejstev (torej tistega, kar spada v spodnjo premiso sodniškega silogizma). Tudi pri naknadni spremembi sodne prakse ne gre za na novo nastala pravna dejstva.