postopek za delitev solastnine – plačilo predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem – umik predloga - posplošena tržna vrednost nepremičnine
Sodišče lahko uporabi vrednotenje, izvedeno na podlagi Zakona o vrednotenju nepremičnin (posplošena tržna vrednost), če udeleženci predujma niso pripravljeni založiti. Ker torej sodišče v zadevi lahko odloči, tudi brez dopolnjevanja postopka z izvedencem ali cenilcem (ki sta bila v postopku sicer že postavljena) je, glede na 36. člen ZNP, napačno štelo, da je predlagatelj predlog umaknil.
IZVRŠILNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069119
ZIZ člen 41, 41/8, 53, 62, 62/2, 62/5. ZIZ-J člen 10, 83, 83/2. ZPP člen 464.
arbitražni sporazum – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – sodna pristojnost
Veljavna zakonodaja ne omogoča izvršilnemu sodišču, da bi po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavilo sklep o izvršbi v celoti in zavrglo predlog za izvršbo.
Določbe novega 8. odstavka 41. člena ZIZ-J, po katerih se sodišče v primeru uveljavljanju arbitražnega sporazuma izreče za nepristojno, razveljavi v postopku opravljena dejanja in zavrže predlog za izvršbo, še ne veljajo, zato je neutemeljeno sklicevanje dolžnika na omenjeno določbo.
V primeru, ko dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine uveljavlja poleg obrazloženega ugovora glede terjatve tudi ugovor sodne nepristojnosti, izvršilno sodišče zgolj odloči, katero sodišče bo v nadaljnjem pravdnem postopku odločalo o ugovoru zoper plačilni nalog, kar pa pomeni, da bo pravdno sodišče na podlagi navedb v plačilnem nalogu in dejstev, ki so sodišču znana ter na podlagi podatkov iz ugovora zoper plačilni nalog, ugotavljalo, ali je podana sodna pristojnost.
preložitev naroka – pogoji za preložitev naroka – zdravniško opravičilo – nenadna in nepredvidljiva bolezen ali poškodba – kršitev pravice do poštenega sojenja
Sodišče prve stopnje bi lahko preložilo narok za glavno obravnavo le, če bi toženec svojo odsotnost opravičeval z nenadno in nepredvidljivo boleznijo ali poškodbo, ki mu je onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku in kar bi moral dokazati z zdravniškim opravičilom, izdanim na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Toženec pa navedene okoliščine ni niti dokazoval. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek o kršitvi pravice do poštenega sojenja, ker naj bi sodišče prve stopnje opravilo narok za glavno obravnavo v toženčevi nenavzočnosti.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076159
ZD člen 35, 110. ZPP člen 12, 236, 318, 318/1, 318/1-3. OZ člen 546, 564.
vrnitev daril – nujni delež – oporočno razpolaganje – oporoka – zamudna sodba – sklepčnost tožbe – pravočasen dokazni predlog – zaslišanje priče – pogodba o preužitku – izročilna pogodba
Če prejemnik ne prevzame nobenih obveznosti, gre za izročilno pogodbo. Kadar pa se prejemnik zaveže, da bo izročevalcu nudil določene dajatve ali storitve, gre po vsebini za pogodbo o preužitku. Pogodba o preužitku je aleatorna, kar pomeni, da ob sklenitvi pogodbe koristi oziroma bremena pogodbenih strank niso določljive. Za presojo o naravi pogodbe zato ni pomembno, kakšno je razmerje med vrednostjo koristi, ki jo je prejemnik dejansko nudil izročevalcu, in vrednostjo prejetega premoženja, ampak namen pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe.
verodostojna listina kot dokaz - nadaljevanje postopka kot z nepopolno tožbo - smiselna uporaba določb o plačilnem nalogu
Kolikor pritožba meni, da navedena dokazna listina “pregled stanja po komitentu” ni verodostojna listina, bi takšen ugovor morala podati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, pa tega ni, kasnejši očitki o tem so prepozni, saj se po obrazloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi postopek nadaljuje kot s (nepopolno) tožbo in sodišče se ni dolžno opredeljevati do dokazne listine, ki ni bila prerekana kot verodostojna listina, v vsakem primeru pa ta dokazna listina dobi značaj dokazne listine kot vsaka druga, ki jo stranki predložita v spis in značaj verodostojne listine, kot se zahteva za vložitev predloga za izvršbo, postane procesno nepomembno.
Na podlagi 4. odstavka 11. člena ZST-1 lahko sodišče delno oprosti plačila sodne takse tudi pravno osebo (ali ji odloži plačilo te takse oziroma naloži njeno obročno plačilo) za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če pravna oseba nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma če teh sredstev ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Ker je tožeča stranka (pravna oseba) v izjavi o premoženjskem stanju zapisala, da je v zadnjih treh mesecih imela prilive na transakcijski račun (med opombami pa ni opisala nikakršnih okoliščin, ki bi natančneje pojasnjevale njeno materialno stanje) in ker iz podatkov AJPES-a izhaja, da tožeča stranka nima blokiranega transakcijskega računa, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala, da nima sredstev za plačilo celotne naložene sodne takse, oziroma da teh sredstev ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Tožnik uporablja svojo solastnino v tolikšni meri in na način, kot to njemu ustreza. Ker konkretnega prikrajšanja ni izkazal, ni podlage za plačilo uporabe stanovanja.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0066169
OZ člen 288. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 58, 58/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi - vračunavanje obresti in stroškov
Če dolžnik izpolni obveznost v času odločanja sodišča druge stopnje, vendar v delu, v katerem pritožba ni vložena, je potrebno določbo 288. člena OZ upoštevati le glede tega dela obveznosti.
sklepčnost tožbe – ugotovitev lastninske pravice – zahtevek za izstavitev listine – pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa – izstavitev izbrisne pobotnice – pogodbena podlaga
Sodba, s katero je bilo ugotovljeno, da sta tožnik in prva toženka sklenila kupno pogodbo, s katero je prva toženka tožniku prodala sporno parcelo, ne pomeni odločbe, s katero bi tožnik na podlagi 42. člena SPZ pridobil lastninsko pravico.
Sodišče prve stopnje je z odmero zneska 20.000,00 EUR odškodnine od zahtevanih 30.000,00 EUR zmotno uporabilo materialno pravo. Glede na vse okoliščine primera in tudi pričakovano življenjsko dobo je tožnikov zahtevek iz tega naslova v celoti utemeljen.
dedna izjava - izjava prave volje - med dediči sporno dejstvo
Iz pritožnikove pisne izjave z dne 31. 3. 2014 izhajajo trditve o dejstvu, da je izjavo z dne 28. 6. 2013 dal v zmoti, da ni odražala njegove prave volje. S tem je nastalo sporno dejstvo o tem, ali je bila pritožnikova izjava z dne 28. 6. 2013 obremenjena z napako volje, s tem dejstvom pa se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo in ni ugotavljalo, ali je to dejstvo sploh sporno med dediči. Posledično ni uporabilo določb 210. člena ZD in je preuranjeno z izpodbijanim sklepom o dedovanju razglasilo pritožnika za dediča.
V primeru, ko je nično le posamezno določilo pogodbe, ostala pogodba pa je ostala v veljavi, je nujna prilagoditev nedopustne klavzule v dopustno. V primeru ničnosti določila o višini plačila v mandatnem razmerju ima mandatar pravico do plačila za svoj trud in pravico do povrnitve stroškov.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ODZ
VSL0082400
ODZ paragraf 418. ZTLR člen 25. ZIZ člen 65.
nedopustnost izvršbe - pasivna legitimacija - nesklepčnost tožbenega zahtevka - originarna pridobitev lastninske pravice - skupna gradnja v času zakonske zveze - gradnja na tujem svetu - vlaganje v tujo nepremičnino - soglasje lastnika - pravni posel - nova stvar - sprememba identitete osnovne zgradbe
V pravdi za ugotavljanje nedopustnosti izvršbe je vedno pasivno legitimiran upnik, ki je nasprotoval ugovoru tretjega v izvršilnem postopku zoper dolžnika, in zaradi česar je izvršilno sodišče ugovor tretjega zavrnilo. Tožnica tožbe ni uperila zoper izvršilnega upnika, pač pa le zoper toženca kot izvršilnega dolžnika. Slednji pa je lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe zajet (poleg izvršilnega upnika), če tudi sam izpodbija lastninsko pravico tretje osebe na zarubljenih stvareh. Za to pa v obravnavani zadevi ne gre. Pritožnica namreč izrecno navaja, da toženec (izvršilni dolžnik) njenemu tožbenemu zahtevku ne nasprotuje.
Dejstva o zatrjevanih vlaganjih še ne utemeljujejo zahtevka za ugotovitev solastninske pravice tožnice na vtoževanih nepremičninah. Glede na časovni okvir zatrjevanih vlaganj (od 1976 do 2002) bi bilo treba tožbeni zahtevek presojati bodisi po pravilih ODZ o gradnji na tujem svetu bodisi po ZTLR, ki je omogočal pridobitev lastninske pravice z vlaganji ob soglasju lastnika stvarui bodisi s pravnim poslom bodisi originarno, če je z vlaganji nastala nova stvar v smislu določil o gradnji na tujem svetu.
Na podlagi zatrjevanih vlaganj bi moral bodisi nastati nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali pa bi se morala spremeniti sama identiteta osnovne zgradbe. Če je prišlo le do povečanja hiše, drugačne razporeditve prostorov in (ali) izboljšanja bivalnih razmer, hiša pa je ohranila prvotni namen, ne gre za novo stvar in stvarnopravni zahtevek ni utemeljen
Glede na to, da ZST-1 narekuje ločeno vodenje listin in odločb, izdanih v postopku odločanja o predlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je ta sklep fizično ločen od odločitve o pritožbi zoper sodbo.
Pritožba opozarja le na dejanske dohodke, pri presoji o upravičenosti oprostitve pa je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevano tudi dejstvo, da je tožnica lastnica nepremičnine, ki je ne uporablja za bivanje.
Namen ločitve zapuščine od premoženja dedičev je varstvo zapustnikovih upnikov pred upniki prezadolženih dedičev. Izkazan mora biti verjeten obstoj terjatve proti zapustniku in pogoj, da bi bili dediči prezadolženi.
sprememba tožbe - odstop terjatve - izpolnitev v korist prevzemnika terjatve
Sodišče prve stopnje je objektivno spremembo tožbe dopustilo, kljub temu pa je odločilo o prvotnem tožbenem zahtevku in sklep o izvršbi delno vzdržalo v veljavi v korist tožeče stranke. Sodišče druge stopnje je zato, glede na to, da je tožeča stranka zaradi odstopa terjatve utemeljeno zahtevala izpolnitev v korist prevzemnika terjatve, temu ustrezno spremenilo izpodbijani del sodbe.
Bistveno je, za kakšne potrebe je bila dobava opravljena. To pa nujno terja ugotavljanje, ali se je na tem naslovu opravljala kakšna poslovna dejavnost ali pa je šlo za stanovanje. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bila dobava opravljena za potrebe gospodinjstva, zato velja enoletni zastaralni rok v skladu z določbo prve točke prvega odstavka 355. člena OZ.