solastnina – upravljanje solastnikov s skupno stvarjo – redno upravljanje stvari – soglasje solastnikov – redno vzdrževanje stvari – nujna vzdrževalna dela
Glede na stanje objektov, ki ga opisuje predlagatelj (da se bo stanovanjska hiša, ki je že sama po sebi stara, brez strehe vsak čas podrla), bi moral že sam v predlogu (toliko bolj) pojasniti, katera so tista nujna vzdrževalna dela v smislu 4. odstavka 67. člena SPZ in navesti tudi dejstva, ki bi omogočila presojo ali gre sploh za posle rednega upravljanja.
sklepčnost tožbe – ugotovitev lastninske pravice – zahtevek za izstavitev listine – pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa – izstavitev izbrisne pobotnice – pogodbena podlaga
Sodba, s katero je bilo ugotovljeno, da sta tožnik in prva toženka sklenila kupno pogodbo, s katero je prva toženka tožniku prodala sporno parcelo, ne pomeni odločbe, s katero bi tožnik na podlagi 42. člena SPZ pridobil lastninsko pravico.
nujni dedič - oporoka - v oporoki določen nujni delež v naravi - alikvotni del zapuščine - stvar/denar - način delitve zapuščine - nejasen izrek in v nasprotju z zakonsko določbo
V primeru, da oporočitelj določi, da dobi nujni dedič svoj delež v denarju oziroma v naravi, ni spremenil njegove dedne pravice v obligacijskopravni zahtevek na izročitev stvari oziroma denarja, ampak je samo določil način delitve zapuščine.
obrekovanje – neresničnost dejstev – dejansko stanje
Samo če bi priča potrdila, da telefonskega razgovora, vsebino katerega je obdolženi povzel na sodišču, sploh ni bilo oziroma, da je bila njegova vsebina povsem drugačna in jo je obdolženemu tudi povsem drugače predstavil, bi obdolženi lahko bil spoznan za krivega kaznivega dejanja obrekovanja.
PRAVO EVROPSKE UNIJE – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080524
ZOZP člen 15, 18, 18/1, 18/7. ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 87/1. Direktiva Sveta 72/430/EGS z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 1, 1-9, 3, 3-1.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obseg zavarovalnega kritja – škoda zaradi uporabe viličarja – razlaga direktive – predhodna odločba sodišča EUR – običajna funkcija vozila – uporaba vozila, skladna z običajno funkcijo tega vozila – viličar
Upoštevajoč razlago pojma „uporaba vozila“, kot jo je podalo Sodišče EU, je tako ključno, da je do predmetne nesreče prišlo pri (vzvratni) vožnji viličarja z namenom premika na določeno mesto, ki terja zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila. Okoliščine konkretnega primera je torej treba subsumirati pod pojem „uporaba vozila“, ki ga zajema kritje iz obveznega zavarovanja.
dedna izjava - izjava prave volje - med dediči sporno dejstvo
Iz pritožnikove pisne izjave z dne 31. 3. 2014 izhajajo trditve o dejstvu, da je izjavo z dne 28. 6. 2013 dal v zmoti, da ni odražala njegove prave volje. S tem je nastalo sporno dejstvo o tem, ali je bila pritožnikova izjava z dne 28. 6. 2013 obremenjena z napako volje, s tem dejstvom pa se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo in ni ugotavljalo, ali je to dejstvo sploh sporno med dediči. Posledično ni uporabilo določb 210. člena ZD in je preuranjeno z izpodbijanim sklepom o dedovanju razglasilo pritožnika za dediča.
spori iz razmerij med starši in otroki - pritožbeni postopek - nova dejstva – pritožbena novota - plačilo preživnine
Na podlagi 414. člena lahko stranke v postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave ne glede na določbo 286. člena ZPP in v pritožbi ne glede na določbo 337. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče pri odločanju o utemeljenosti pritožbe upoštevalo tudi dejstva, ki jih toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navajal, jih pa je navedel v pritožbi in se nanašajo na obdobje od vložitve tožbe do izdaje sodbe.
povrnitev materialne škode - sanacija razpok na hiši
Ob upoštevanju ugotovljenega dejstva, da zaradi nastalih razpok konstrukcijska stabilnost objekta in njegova varnost za bivanje nista zmanjšani, je strošek sanacije razpok tista škoda, ki je nastala tožniku zaradi izvedbe gradbenih del.
oprostitev plačila sodne takse - predlog - pisan izjava - premoženjsko stanje - nepopolna vloga
O oprostitvi plačila sodne takse odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke, ki sodišču mora predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, ki vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Zgolj sklicevanje stranke na blokado transakcijskega računa oziroma, da to sodišče po uradni dolžnosti samo preveri, ne zadostuje za predlagano oprostitev plačila sodne takse. Sodišče namreč pri odločanju o oprostitvi upošteva tako premoženjsko kot finančno in likvidnostno stanje stranke. Če v tej zvezi izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane vloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (prvi do tretji odstavek 12. člena ZST-1).
postopek za delitev solastnine – plačilo predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem – umik predloga - posplošena tržna vrednost nepremičnine
Sodišče lahko uporabi vrednotenje, izvedeno na podlagi Zakona o vrednotenju nepremičnin (posplošena tržna vrednost), če udeleženci predujma niso pripravljeni založiti. Ker torej sodišče v zadevi lahko odloči, tudi brez dopolnjevanja postopka z izvedencem ali cenilcem (ki sta bila v postopku sicer že postavljena) je, glede na 36. člen ZNP, napačno štelo, da je predlagatelj predlog umaknil.
Sodišče prve stopnje je v zvezi s predlaganim dokazom – pregledom posnetkov nadzornih kamer s kraja škodnega dogodka pravilno obrazložilo, da ne gre za situacijo, ko bi bilo mogoče ravnati po določbah 1., 2. in 5. odstavka 227. člena ZPP. Že iz trditev tožeče stranke namreč ne izhaja, da naj bi bili sporni posnetki pri toženi stranki. Tožena stranka pa je celo prepričljivo pojasnila, zakaj jih od svoje zavarovanke ni več mogla pridobiti.
Ker je parcelna številka poleg katastrske občine identifikacijski znak nepremičnine, sprememba identifikacijskih znakov nepremičnin v trditveni podlagi in v tožbenem predlogu pomeni, da se tožba nanaša na druge nepremičnine, zaradi česar v takem primeru ne gre zgolj za popravo tožbe, temveč za drug tožbeni predlog (sprememba istovetnosti zahtevka), kar predstavlja spremembo tožbe.
Toženčeva obveznost temelji na listini, kreditni pogodbi, iz katere jasno izhaja, da mu je pokojni denar posodil. Drugačen dogovor, kot ga zatrjuje toženec, namreč dogovor o vlaganju v družbo D., brez izročitve denarja, iz vsebine sporne pogodbe ne izhaja. Predvsem pa ni razumno, da bi takšen dogovor pogodbenika zapisala v obliki posojilne pogodbe. Dovoljšnjo oporo za ugotovitev, da je bila sklenitev pogodbe posledica daljše obdobje trajajočega medsebojnega poslovanja toženca in pokojnega pravnega prednika tožnikov, ki sta se vsak zase tudi ukvarjala s posojanjem denarja, je imelo sodišče tako v izpovedbi prve tožnice in zaslišanih prič, kot tudi v izpovedbi samega toženca.
Ob upoštevanju sosledja navedenih poslov, povezanih z izpodbijano cesijsko pogodbo, ni prišlo do oškodovanja stečajne mase tožeče stranke do višine ugasle terjatve do tožeče stranke iz unovčenja poroštvene zaveze iz kreditne pogodbe z N. d. d., glede katere je bilo dano tudi zavarovanje v obliki neposestne zastavne pravice na navedenih prikolicah.
V tem delu je učinek tako sklenjenih poslov enak, kot da bi tožena stranka, na katero so v posledici unovčenega poroštva v skladu s 1018. členom OZ prešle tudi stranske pravice in jamstva, torej tudi iz zavarovanja z zastavno pravico, prisilno uveljavila unovčenje zastavne pravice na navedenih prikolicah. Takšno upravičenje bi tožena stranka lahko prisilno uveljavljala že pred začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko, po začetku stečajnega postopka pa bi na tem premoženju lahko uveljavljala ločitveno pravico.
Ker je dedinja lastninsko pravico na nepremičninah dokazovala s pogodbami in podatki registra motornih vozil, je sodišče v zapuščinskem postopku kot manj verjetno ocenilo pravico pritožnika in ga napotilo na pot pravde. V pravdnem postopku bo imel možnost, da v ustrezno izvedenem dokaznem postopku sodišče prepriča, da so njegove navedbe utemeljene in če so, bo takšna odločitev sodišča v pravdnem postopku obvezujoča tudi za zapuščinsko sodišče. To bo prekinjeno zapuščinsko obravnavo nadaljevalo, ko bo v pravdnem postopku rešeno vprašanje, kaj sodi v zapuščino po pokojnem.
ZIZ člen 17, 21, 21/1. ZDSS-1 člen 53, 53/1, 53/2, 53/3.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova – sodba delovnega in socialnega sodišča – kolektivni delovni spor – odločitev po temelju
V določbi 53. člena ZDSS-1 res ni predpisana obveznost, da bi moral posameznik sprožiti še individualni delovni spor in torej izvršilni postopek na podlagi sodbe, izdane v kolektivnem delovnem sporu, ni absolutno izključen, vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča treba v vsakem primeru posebej presojati primernost v tem postopku izdane sodbe za izvršbo. Glede na vsebino konkretnega kolektivnega delovnega spora in pravno naravo v tem sporu izdane sodbe, njene izvršitve posamezni delavec v izvršilnem postopku ne more doseči. Naložitev dolžniku, da mora delavcem od novembra 2008 dalje na novo obračunati plačo na način kot izhaja iz točke I. izreka sodbe Delovnega in socialnega sodišča ter izplačati razliko med izplačanimi plačami za mesece od februarja do maja 2010 in plačo, ki bi jim pripadala, če pri plači ne bi bil upoštevan indeks kolektivne uspešnosti za PC in PS, po vsebini pomeni le odločitev po temelju in če ne bi prišlo do sporazumne izvršitve tega dela odločbe, morajo posamezni delavci sprožiti individualne delovne spore, v katerih se ugotavlja dejansko prikrajšanje posameznika v spornem obdobju.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – ekonomski interes – obstoj ekonomskega interesa – zavrženje tožbe – prepozna zahteva za posestno varstvo – subjektivni rok
Vprašanje izročitve novega ključa potrjuje obstoj ekonomskega interesa za posestno varstvo že v času menjave ključavnice. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za pričetek teka subjektivnega roka, v katerem bi morali zahtevati sodno posestno varstvo.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - neodplačna razpolaganja - darilna pogodba - subjektivni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbojnost domneve - obstoj terjatve v času izpodbijanega pravnega dejanja
Za izpodbijanje neodplačnih pravnih poslov ni potrebno, da bi bilo tretjemu (pridobitelju) znano, da se s poslom škoduje upnikom. Zakon daje prednost varstvu upnika (da ohrani svojo pravico) pred interesom pridobitelja (da neodplačno pridobi pravico). Glede dolžnika pa se na osnovi navedenega zakonskega določila šteje, da je vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom. V triletnem roku po sklenitvi neodplačnega pravnega posla mora vsak dolžnik računati, da je njegovo, sicer prosto razpolaganje s premoženjem, lahko omejeno oz. neučinkovito zaradi varstva upnikov.