Sodišče prve stopnje je z odmero zneska 20.000,00 EUR odškodnine od zahtevanih 30.000,00 EUR zmotno uporabilo materialno pravo. Glede na vse okoliščine primera in tudi pričakovano življenjsko dobo je tožnikov zahtevek iz tega naslova v celoti utemeljen.
podjemna pogodba – popravilo dvigala – izračun z izrecnim jamstvom – dodatna dela – pojasnilna obveznost – posledica podjemnikove opustitve obveznosti obvestitve naročnika
Nedvomno je interes naročnika, poleg interesa da je posel opravljen ter da je opravljen v določenem roku, tudi interes, da cena, ki jo bo moral plačati za opravljen posel, ne preseže določenega zneska. Podjemnik mora zato obvestiti naročnika o okoliščinah, ki vplivajo na ceno (višino plačila) za opravljen posel. Podjemnik, ki krši svojo obveznost naročnika pravočasno obvestiti o teh okoliščinah, izgubi pravico zahtevati zvišanje plačila za opravljen posel, do katerega bi bil sicer, glede na dejansko opravljeno delo, upravičen.
spori iz razmerij med starši in otroki - pritožbeni postopek - nova dejstva – pritožbena novota - plačilo preživnine
Na podlagi 414. člena lahko stranke v postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave ne glede na določbo 286. člena ZPP in v pritožbi ne glede na določbo 337. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče pri odločanju o utemeljenosti pritožbe upoštevalo tudi dejstva, ki jih toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navajal, jih pa je navedel v pritožbi in se nanašajo na obdobje od vložitve tožbe do izdaje sodbe.
Ker se dediči zapustnika niso dogovorili za prevzemnika kmetije, je pri določitvi prevzemnika kmetije treba upoštevati merila in izločitvene kriterije 7. člena ZDKG.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – oporoka – nov zapuščinski postopek
Kadar je zapuščinski postopek po umrlem upravičencu že pravnomočno končan, ne da bi bilo v njem odločeno tudi o dedovanju denacionaliziranega premoženja, je treba glede tega denacionaliziranega premoženja izvesti nov zapuščinski postopek
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082454
SPZ člen 31, 33. ZPP člen 332.
gradnja prizidka s soglasjem lastnika nepremičnine - vselitev družine v prizidek - prekarij - začasno dovoljenje za bivanje - sodno varstvo posesti - sklep
Tožnik in druga toženka sta s soglasjem prve toženke k njeni nepremičnini zgradila prizidek, zato so trditve prve toženke, da je bivanje na svoji nepremičnini dovolila le do preklica (prekarij), same s seboj v nasprotju in očitno neutemeljene. Ker ni šlo za prekarij, tožniku gre posestno varstvo.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 296, 296/5, 301, 301/4, 301/8. ZPP člen 274, 274/1.
pravdni postopek – stečaj tožene stranke – prijava terjatve – stroški pravdnega postopka
Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da gre pritožniku v predmetnem postopku dajatveni zahtevek na plačilo izvršilnih in pravdnih stroškov. Upnik v stečajnem postopku prijavi svoje terjatve, nastale do začetka stečajnega postopka, tudi stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v sorodnem ali drugem postopku pred začetkom stečajnega postopka. To je pritožnik tudi storil. Ker pa je namen izvedbe stečajnega postopka poplačilo upnikov v njem, tudi v primeru, če bi bila njegova terjatev v stečajnem postopku prerekana, v tem pravdnem postopku z dajatvenim zahtevkom na bi mogel uspeti, pač pa le z zahtevkom za ugotovitev obstoja terjatve.
Znižanje najemnine je mogoče zahtevati le za v naprej.
Tožnica je tožencu opomin poslala s priporočeno pošiljko, vendar ta pošiljke ni prevzel, zato mu je vrnjeno pošiljko sama vročila v nabiralnik.Bistvenega pomena je, da se je imel toženec z opominom možnost seznaniti in v opominu očitano kršitev odpraviti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica v zvezi z vročitvijo opomina naredila vse, kar je kot fizična oseba lahko, in je z zadostno stopnjo verjetnosti izkazala, da je bil toženec o vsebini opomina obveščen.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0069120
URS člen 22. ZPP člen 116,140. ZIZ člen 36.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – opravičljivost razloga za zamudo – vročitev družinskemu članu – enako varstvo pravic
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo oziroma ni ocenilo celotne izpovedbe prvega dolžnika in priče M. K. glede okoliščine, ki je bistvenega pomena za presojo (ne)zakrivljenosti zamude prvega dolžnika, to je, ali sploh in kako poteka morebitno obveščanje o vročenih sodnih pošiljkah med materjo prvega dolžnika in prvim dolžnikom oziroma ali je del tega običajnega ravnanja tudi posebno obveščanje prvega dolžnika o prispelih pošiljkah s strani njegove matere.
obračunska vrednost zapuščine – nujni delež – vrednost daril
Časovni mejnik za ugotavljanje obračunske vrednosti zapuščine in s tem denarne vrednosti nujnega dednega deleža je zapustnikova smrt. Izhajati je torej treba iz stanja in vrednosti zapuščine v trenutku zapustnikove smrti, glede dedičem danih daril pa iz stanja ob daritvi in vrednosti ob smrti. Te mejnike je potrebno upoštevati pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine v skladu z 28. členom ZD.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-1, 272/3-2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pogodba o prevzemu dolga – običajen način izpolnitve – subjektivni pogoj izpodbojnosti – domneve – izpodbojnost domnev
Zgolj zaradi načina izpolnitve obveznosti, ki naj ne bi bil običajen in trditev o zamudah s plačevanjem, ki jih tožeča stranka ni niti konkretizirala, glede na podatke o finančnem stanju tožeče stranke po sklenitvi prisilne poravnave, s katerimi je bila seznanjena tožena stranka, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka za insolventnost tožeče stranke ob sklenitvi sporne Pogodbe vedela oziroma bi morala vedeti.
nujni dedič - oporoka - v oporoki določen nujni delež v naravi - alikvotni del zapuščine - stvar/denar - način delitve zapuščine - nejasen izrek in v nasprotju z zakonsko določbo
V primeru, da oporočitelj določi, da dobi nujni dedič svoj delež v denarju oziroma v naravi, ni spremenil njegove dedne pravice v obligacijskopravni zahtevek na izročitev stvari oziroma denarja, ampak je samo določil način delitve zapuščine.
nepošteni posestnik – uporabnik – stroški zaradi olepšave stvari – olepšava stvari – pravica do ločitve – ius tollendi – uporabnina – deljiva obveznost - obresti
Tako nepošteni posestnik po SPZ kot uporabnik po OZ nimata pravice do povračila stroškov zaradi olepšave stvari. Poslikave po svojem bistvu predstavljajo ravno takšne stroške, in ne koristne, kot to razlogujeta toženca. Koristni stroški so zgolj tisti, ki sicer niso bistveni za obstoj stvari, povečujejo pa njeno uporabnost. Stroški zaradi olepšave pa so tisti, ki izboljšajo estetski videz po subjektivnem prepričanju posestnika oziroma uporabnika. Upoštevajoč tudi neizpodbijano ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil namen izdelave freske okrasitev prostora, ki je bil pravzaprav prostor Združenja ..., ki je tam prirejalo koncerte, razstave in celo šolo slikanja, ne more biti dvoma, da poslikave ne predstavljajo koristnih, temveč stroške zaradi olepšave, za katere ima posestnik oziroma uporabnik zgolj pravico do ločitve (ius tollendi).
ugovor po izteku roka - vročanje ugovora v odgovor upniku - nov ugovor po izteku roka - pravica do izjave v postopku
Ob primerjavi vlog dolžnika z dne 8. 1. 2014, 12. 2. 2014 in 13. 2. 2014 z vlogo z dne 14. 5. 2014 je mogoče ugotoviti, da je kljub temu, da je v večjem delu vsebina teh vlog enaka in da v vseh vlogah dolžnik zatrjuje, da je svoje obveznosti do upnika poplačal v celoti, v vlogi z dne 14. 5. 2014 vendarle dodana tudi navedba, da je dolžnik kopijo potrdil o plačilih še isti dan poslal dolžnikovim pooblaščencem, izvršitelju in upniku. Do te navedbe, ki je pomembna za presojo dejstva, ali je dolžnik upnika seznanil s tem, na račun katere obveznosti plačuje zatrjevane zneske in za presojo ali je upnik mogel in moral vedeti, na račun katerih obveznosti dolžnik plačuje navedene zneske, pa se upnik v svoji vlogi z dne 27. 2. 2014 ni mogel izjaviti. Zlasti pa bi bilo potrebno upnika seznaniti z dejstvom, da je dolžnik poleg vlog z dne 8. 1., 12. 2. in 13. 2. 2014 podal tudi ugovor po izteku roka z dne 14. 5. 2014 z vidika dejstva, da je sodišče prve stopnje o prejšnjih dolžnikovih vlogah (ki so vsebinsko v večjem delu enake) odločilo s sklepom z dne 23. 5. 2014, in je tako sedaj izpodbijani sklep za upnika nedvomno predstavlja popolno presenečenje.
terjatev dediča – priznanje terjatev – sklep o dedovanju
Terjatve dedičev so stvar obligacijskega razmerja med sodediči, če jih je trpel eden izmed njih. Zapuščinsko sodišče jih lahko upošteva le, če dediči z njimi soglašajo.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - ničnost - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožniku je tožena stranka vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. V času odpovednega roka je s tožnikom sklenila sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. V kolikor je tožnik podpisal sporazum, ne da bi ga prebral in opustil potrebno skrbnost, nosi sam posledice svojega ravnanja. Pravdni stranki sta se odločili za možnost sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, kar ni nedopustno in v nasprotju s prisilnimi predpisi, niti ni šlo za kakršnokoli silo, grožnjo ali zmoto na strani tožnika. Zato izpodbijani sporazum ni ničen.
Znesek v višini 157,00 EUR je še vedno v okviru zmožnosti drugega toženca, in ne zmanjšuje v občutni meri sredstev, s katerimi se preživlja on oziroma njegovi družinski člani. Pri tem tudi ni nezanemarljivo dejstvo, da sta drugi toženec in njegova žena lastnika treh stanovanj, pri čemer pa živita le v enem.
ZFPPIPP člen 232, 232/2, 232/2-2. ZPP člen 343, 343/4.
predlog za začetek stečajnega postopka – zavezanec za plačilo predujma – odredba za izplačilo – pravni interes za pritožbo – sklep o dopolnitvi predloga za začetek stečajnega postopka
Pravni interes za pritožbo ima tisti, čigar položaj bi se z odločbo višjega sodišča izboljšal; pa ne nasploh, pač pa glede na tisto, kar se je zahtevalo v postopku na prvi stopnji. To v konkretnem primeru pomeni, da bi pritožnik zaradi nepravilne odredbe sodišča lahko zahteval vračilo predujma, ki ga je že plačal, zgolj v primeru, da bi predhodno izpodbil sklep, s katerim je bilo njemu naloženo plačilo predujma. Ker tega ni storil, za pritožbo zoper izpodbijani (popravni) sklep nima pravnega interesa, saj se z odločitvijo tega sklepa v ničemer ne posega v njegov pravni položaj iz sklepa z dne 12. 9. 2014.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0080987
ZGO-1 člen 43, 43/1. OZ člen 239, 625, 625/3.
odškodnina zaradi zamude – izpolnitev z napakami – odstop od pogodbe – kondikcija – javni natečaj
Ne glede na določbo tretjega odstavka 625. člena OZ (da je podjemnik dolžan opozoriti naročnika na pomanjkljivosti v njegovem načrtu ter na druge okoliščine, za katere je vedel oziroma bi moral vedeti in bi bile lahko pomembne za naročeno delo ali za njegovo pravočasno izvršitev, sicer odgovarja za škodo) opustitev izvedbe javnega natečaja, glede na to, da javni natečaj ni bil izrecno predpisan, ne more soditi v sfero odgovornosti tožene stranke.