oprostitev plačila sodnih taks - finančno in likvidnostno stanje prosilca - premoženjsko stanje stranke - bilanca stanja
Sodišče prve stopnje je podatke o premoženjskem stanju črpalo iz bilance stanja, ki izkazuje vrednost opredmetenih osnovnih sredstev (nepremičnin in nepremičnin) v višini 38.730.534,00 EUR. Tej vrednosti pritožnik ne oporeka. Táko premoženjsko stanje onemogoča oprostitev plačila sodne takse, ki znaša 3.003,00 SIT.
objektivna odgovornost– krivdna odgovornost – zlaganje palet – delovna nesreča – nesreča pri delu
Za nastalo poškodbo je odgovoren tožnik sam, ker je na hiter in neustrezen način (z eno roko) potegnil paleto s kupa na tla. Dolžnik ni dokazal, da bi bila paleta mokra in da bi bila težka več kot 15 kg.
Odgovornost zdravstvenega zavoda za pacientovo škodo pri strokovni napaki je poslovna, pri kršitvi pojasnilne dolžnosti pa neposlovna - deliktna.
Za izključitev dvomov o izvedenčevi nepristranskosti tako kot za sodnika velja, da ne sme biti povezan s stranko ali s spornim predmetom tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da izvedenskega mnenja ne more podati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravil znanosti in stroke. Seznanjenost izvedenca z operacijo neposredno po njej kaže na to, da izvedenskega mnenja o zatrjevani medicinski napaki pri operaciji ne more podati tako, da bi bil ohranjen videz nepristranskosti.
Pacientovi izjavi, ki je bila realizirana, samo zaradi pomanjkanja predpisane obličnosti (podpis privolitvenega obrazca) ni mogoče odrekati veljavnosti.
dedovanje - vozilo v lasti več oseb - registracija motornega vozila - določitev osebe - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje
Določitev osebe, na katero se registrira vozilo v primeru, če je to v lasti več oseb, je stvar upravnega in ne sodnega (zapuščinskega) postopka.
podjemna pogodba – popravilo dvigala – izračun z izrecnim jamstvom – dodatna dela – pojasnilna obveznost – posledica podjemnikove opustitve obveznosti obvestitve naročnika
Nedvomno je interes naročnika, poleg interesa da je posel opravljen ter da je opravljen v določenem roku, tudi interes, da cena, ki jo bo moral plačati za opravljen posel, ne preseže določenega zneska. Podjemnik mora zato obvestiti naročnika o okoliščinah, ki vplivajo na ceno (višino plačila) za opravljen posel. Podjemnik, ki krši svojo obveznost naročnika pravočasno obvestiti o teh okoliščinah, izgubi pravico zahtevati zvišanje plačila za opravljen posel, do katerega bi bil sicer, glede na dejansko opravljeno delo, upravičen.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082412
SPZ člen 92. ZPP člen 215, 222, 227.
pridobitev lastninske pravice na premični stvari - veljaven pravni naslov - posest premičnine - ogled nepremičnine - upiranje dokaznemu predlogu - onemogočanje izvedbe ogleda
Sporne premičnine niso bile predmet sporne prodajne pogodbe, saj jih ta pogodba sploh ne omenja. Morebitnega drugega pisnega ali ustnega dogovora o prenosu lastninske pravice toženci niso dokazali. Samo posest spornih premičnin ne zadošča za pridobitev lastninske pravice, ampak je za to potreben še veljaven pravni naslov ter sporazum strank o prenosu lastninske pravice. Zatrjevana zamuda tožnikov pri prevzemu spornih premičnin bi lahko imela le obligacijske, ne pa stvarnopravnih posledic. Če tožnika po stvari nista prišla v dogovorjenem roku, njuna lastninska pravica zato ni ugasnila, niti prešla na tožence.
Toženci so se opirali ogledu stanovanjskih prostorov njihove hiše s sklicevanjem na pravico do zasebnosti. Sodišče je zato upravičeno opustilo izvedbo dokaza z ogledom, hkrati pa je takšno ravnanje tožencev pravilno ocenilo tako, da je sporno dejstvo, ki sta ga tožnika nameravala dokazati z ogledom, štelo za dokazano.
Ker je dedinja lastninsko pravico na nepremičninah dokazovala s pogodbami in podatki registra motornih vozil, je sodišče v zapuščinskem postopku kot manj verjetno ocenilo pravico pritožnika in ga napotilo na pot pravde. V pravdnem postopku bo imel možnost, da v ustrezno izvedenem dokaznem postopku sodišče prepriča, da so njegove navedbe utemeljene in če so, bo takšna odločitev sodišča v pravdnem postopku obvezujoča tudi za zapuščinsko sodišče. To bo prekinjeno zapuščinsko obravnavo nadaljevalo, ko bo v pravdnem postopku rešeno vprašanje, kaj sodi v zapuščino po pokojnem.
spor majhne vrednosti – kreditna kartica – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zapadli dolg - nedovoljen pritožbeni razlog
S trditvami v pritožbi, da tožeča stranka ni izkazala glavnice in obdobja obrestovanja, ko se sklicuje na svoj obračun obresti, ko uveljavlja pobot, ko trdi, da določeno obdobje tožeča stranka ni omogočala poslovanja s kreditnimi karticami, ko ugovarja višini terjatve, toženka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je nedovoljen pritožbeni razlog, ker gre za spor majhne vrednosti.
dedna izjava - izjava prave volje - med dediči sporno dejstvo
Iz pritožnikove pisne izjave z dne 31. 3. 2014 izhajajo trditve o dejstvu, da je izjavo z dne 28. 6. 2013 dal v zmoti, da ni odražala njegove prave volje. S tem je nastalo sporno dejstvo o tem, ali je bila pritožnikova izjava z dne 28. 6. 2013 obremenjena z napako volje, s tem dejstvom pa se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo in ni ugotavljalo, ali je to dejstvo sploh sporno med dediči. Posledično ni uporabilo določb 210. člena ZD in je preuranjeno z izpodbijanim sklepom o dedovanju razglasilo pritožnika za dediča.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - izrek sodbe
V pravdi zapustnikovega upnika proti dediču mora izrek (delno) ugodilne sodbe vsebovati točno določeno obveznost dediča do upnika (tožene stranke do tožeče), ne pa zgolj opis, da za prisojeno terjatev dedič odgovarja do višine vrednosti podedovanega premoženja. Tak izrek sodbe je nerazumljiv oz. nasprotuje sam sebi.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - ničnost - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožniku je tožena stranka vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. V času odpovednega roka je s tožnikom sklenila sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. V kolikor je tožnik podpisal sporazum, ne da bi ga prebral in opustil potrebno skrbnost, nosi sam posledice svojega ravnanja. Pravdni stranki sta se odločili za možnost sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, kar ni nedopustno in v nasprotju s prisilnimi predpisi, niti ni šlo za kakršnokoli silo, grožnjo ali zmoto na strani tožnika. Zato izpodbijani sporazum ni ničen.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/1, 7/2. ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 374, 374/4.
nagrada upravitelju - nadomestilo za unovčenje stečajne mase - nagrada upravitelju za vnovčenje stečajne mase in razdelitev – neunovčeno premoženje stečajnega dolžnika
Osnova za izračun nadomestila upravitelja za unovčenje stečajne mase in razdelitev je višina zneska unovčenega premoženja, ki je predmet razdelitve. Ker premoženja dolžnika ni bilo mogoče unovčiti (prevzel pa ga tudi ni nobeden od upnikov, niti RS), upravitelj ni upravičen do nadomestila za unovčenje stečajne mase in razdelitev.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076159
ZD člen 35, 110. ZPP člen 12, 236, 318, 318/1, 318/1-3. OZ člen 546, 564.
vrnitev daril – nujni delež – oporočno razpolaganje – oporoka – zamudna sodba – sklepčnost tožbe – pravočasen dokazni predlog – zaslišanje priče – pogodba o preužitku – izročilna pogodba
Če prejemnik ne prevzame nobenih obveznosti, gre za izročilno pogodbo. Kadar pa se prejemnik zaveže, da bo izročevalcu nudil določene dajatve ali storitve, gre po vsebini za pogodbo o preužitku. Pogodba o preužitku je aleatorna, kar pomeni, da ob sklenitvi pogodbe koristi oziroma bremena pogodbenih strank niso določljive. Za presojo o naravi pogodbe zato ni pomembno, kakšno je razmerje med vrednostjo koristi, ki jo je prejemnik dejansko nudil izročevalcu, in vrednostjo prejetega premoženja, ampak namen pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe.
Protipravnost ravnanja prve toženke je zlasti v opustitvi potrebne prisotnosti usposobljenega strokovnjaka geomehanske stroke pri izkopu brežine, ki bi lahko zaznal problem nevarnosti plazenja tal že med izvajanjem izkopa in tako pravočasno zahteval izvedbo določenih ukrepov za varno nadaljevanje in izvedbo izkopa. Zmotno je prepričanje pritožbe, da tudi geomehanik ne bi preprečil nastanka škode, češ da bi drsenje tal lahko ugotovil šele po opravljenem izkopu. Kot pravilno in skladno pridobljenim izvedenskim mnenjem pojasni sodišče prve stopnje v svojih razlogih, bi možnost plazenja ali plazenje geomehanik odkril že med izvajanjem izkopa in ne šele po končanju le-tega.
Podana je izključitev odgovornosti druge toženke. Pri njeni izključitvi ni pogoj „zavestnega“ kršenja pravil, ker citirana določba splošnih pogojev takšne „zavestnosti“ ne določa, ampak je v besedilu določbe navedeno zgolj „kršitev pravil“, kar zaobsega vse stopnje protipravnega ravnanje oškodovalca, to je zavestno in nezavestno malomarnost ter naklep.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-1, 272/3-2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pogodba o prevzemu dolga – običajen način izpolnitve – subjektivni pogoj izpodbojnosti – domneve – izpodbojnost domnev
Zgolj zaradi načina izpolnitve obveznosti, ki naj ne bi bil običajen in trditev o zamudah s plačevanjem, ki jih tožeča stranka ni niti konkretizirala, glede na podatke o finančnem stanju tožeče stranke po sklenitvi prisilne poravnave, s katerimi je bila seznanjena tožena stranka, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka za insolventnost tožeče stranke ob sklenitvi sporne Pogodbe vedela oziroma bi morala vedeti.
preložitev naroka – pogoji za preložitev naroka – zdravniško opravičilo – nenadna in nepredvidljiva bolezen ali poškodba – kršitev pravice do poštenega sojenja
Sodišče prve stopnje bi lahko preložilo narok za glavno obravnavo le, če bi toženec svojo odsotnost opravičeval z nenadno in nepredvidljivo boleznijo ali poškodbo, ki mu je onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku in kar bi moral dokazati z zdravniškim opravičilom, izdanim na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Toženec pa navedene okoliščine ni niti dokazoval. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek o kršitvi pravice do poštenega sojenja, ker naj bi sodišče prve stopnje opravilo narok za glavno obravnavo v toženčevi nenavzočnosti.
ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078501
OZ člen 33, 190, 394. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2.
postopek zavarovanja terjatve - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - predmet izpolnitve predpogodbe - sklenitev glavne pogodbe - zamuda prekluzivnega roka zahtevati izpolnitev predpogodbe - vrnitev prejete kupnine - uveljavljanje plačila iz naslova kondikcije - uveljavljanje plačila iz naslova odškodninske odgovornosti - dve različni pravni podlagi - solidarna odgovornost
Ni solidarne odgovornosti v primeru, ko se od ene stranke zahteva plačilo iz naslova kondikcije, od druge stranke pa iz naslova odškodninske odgovornosti.
preizkus terjatev - sklep o preizkusu terjatev - zavarovane terjatve - nezavarovane terjatve - končni seznam preizkušenih terjatev
Glede navadnih oziroma nezavarovanih terjatev (torej terjatev, ki niso zavarovane z ločitveno pravico), ni potrebno, da bi bile posamično navedene v sklepu o preizkusu terjatev, temveč se sodišče pri tem sklicuje na končni seznam preizkušenih terjatev.
Stranka ima sicer možnost, da domnevo, da so dejstva (datum prejema obvestila) v vročilnici kot javni listini neresnično ugotovljena ali da je vročilnica nepravilno sestavljena, izpodbija, vendar lahko to stori le s konkretiziranimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost, za katere obenem predlaga tudi ustrezne dokaze. Zgolj s splošnim, dokazno povsem nepodprtim zatrjevanjem, da je sodbo prejela 8. 9. 2014, pa tožena stranka ne more uspeti.