dedna izjava - izjava prave volje - med dediči sporno dejstvo
Iz pritožnikove pisne izjave z dne 31. 3. 2014 izhajajo trditve o dejstvu, da je izjavo z dne 28. 6. 2013 dal v zmoti, da ni odražala njegove prave volje. S tem je nastalo sporno dejstvo o tem, ali je bila pritožnikova izjava z dne 28. 6. 2013 obremenjena z napako volje, s tem dejstvom pa se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo in ni ugotavljalo, ali je to dejstvo sploh sporno med dediči. Posledično ni uporabilo določb 210. člena ZD in je preuranjeno z izpodbijanim sklepom o dedovanju razglasilo pritožnika za dediča.
Stroške, ki sta jih imela pritožnika s pripravo ponudbe in nastopanjem v postopku javnega naročanja toženca, bi bilo mogoče opredeliti kot škodo šele, če bi toženec pri sklepanju pogodbe ravnal protipravno.
sprememba tožbe - odstop terjatve - izpolnitev v korist prevzemnika terjatve
Sodišče prve stopnje je objektivno spremembo tožbe dopustilo, kljub temu pa je odločilo o prvotnem tožbenem zahtevku in sklep o izvršbi delno vzdržalo v veljavi v korist tožeče stranke. Sodišče druge stopnje je zato, glede na to, da je tožeča stranka zaradi odstopa terjatve utemeljeno zahtevala izpolnitev v korist prevzemnika terjatve, temu ustrezno spremenilo izpodbijani del sodbe.
nujni dedič - oporoka - v oporoki določen nujni delež v naravi - alikvotni del zapuščine - stvar/denar - način delitve zapuščine - nejasen izrek in v nasprotju z zakonsko določbo
V primeru, da oporočitelj določi, da dobi nujni dedič svoj delež v denarju oziroma v naravi, ni spremenil njegove dedne pravice v obligacijskopravni zahtevek na izročitev stvari oziroma denarja, ampak je samo določil način delitve zapuščine.
prekinitev postopka - napotitev na pravdo - spor o veljavnosti oporoke - pravnomočen sklep o dedovanju - uveljavljanje pravic v pravdi - pozneje najdeno premoženje
Sklep o dedovanju je že pravnomočen, pritožnik je prav na podlagi te oporoke že dedoval celotno zapuščino. Vprašanje morebitne neveljavnosti sporne oporoke ni več stvar zapuščinskega sodišča.
V vtoževanem obdobju je tožnik pri toženi stranki opravljal delo, za katerega ni dobil plačila. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
obrekovanje – neresničnost dejstev – dejansko stanje
Samo če bi priča potrdila, da telefonskega razgovora, vsebino katerega je obdolženi povzel na sodišču, sploh ni bilo oziroma, da je bila njegova vsebina povsem drugačna in jo je obdolženemu tudi povsem drugače predstavil, bi obdolženi lahko bil spoznan za krivega kaznivega dejanja obrekovanja.
PRAVO EVROPSKE UNIJE – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080524
ZOZP člen 15, 18, 18/1, 18/7. ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 87/1. Direktiva Sveta 72/430/EGS z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 1, 1-9, 3, 3-1.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obseg zavarovalnega kritja – škoda zaradi uporabe viličarja – razlaga direktive – predhodna odločba sodišča EUR – običajna funkcija vozila – uporaba vozila, skladna z običajno funkcijo tega vozila – viličar
Upoštevajoč razlago pojma „uporaba vozila“, kot jo je podalo Sodišče EU, je tako ključno, da je do predmetne nesreče prišlo pri (vzvratni) vožnji viličarja z namenom premika na določeno mesto, ki terja zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila. Okoliščine konkretnega primera je torej treba subsumirati pod pojem „uporaba vozila“, ki ga zajema kritje iz obveznega zavarovanja.
tolmač – postavitev tolmača – pravica do uporabe lastnega jezika
Čeprav je pravica do uporabe lastnega jezika ustavno zagotovljena, nanjo sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Stranka mora sama zahtevati, da v postopku uporablja svoj jezik in da spremlja postopek v svojem jeziku. Kršitev je zato podana šele, če sodišče v nasprotju z določbami šestega poglavja ZPP zavrne tako zahtevo stranke.
Toženec je pripeljal z viličarjem na parkirišče skladiščnega prostora tožeče stranke pakete laminata do avtomobila oškodovanca in njegove partnerke. Ta dva sta začela skladati pakete v avtomobil, medtem pa se je viličar začel premikati ter se zaletel v oškodovanca in njegov avtomobil. Škoda je oškodovancu in njegovemu avtomobilu nastala zaradi nedopustnega ravnanja toženca, ki po ustavitvi in sestopu z viličarja ni ostal na kraju samem, temveč je odšel v skladišče in tako dopustil, da je oškodovanec s partnerko začel z nakladanjem pripeljanih paketov laminata. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo hudo malomarno ravnanje toženca, kar ob izkazanosti predpisanih škodnih elementov utemeljuje njegovo odškodninsko odgovornost za nastale posledice nesreče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063960
OZ člen 131, 132, 168, 168/3. ZPP člen 212.
odgovornost za škodo – protipravnost ravnanja – napačen vpis v sodni register – vzročna zveza – škoda – izgubljeni dobiček – prihodki – odhodki – normalen tek stvari – preteklo poslovanje – trditvena podlaga za izvedbo dokaza z izvedencem
Izgubljeni dobiček je ekonomska kategorija, ki predstavlja razliko med prihodki in odhodki, ki bi bi nastali, če ne bi bilo protipravnega ravnanja odgovorne osebe. Na tožnici je trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov kot odhodkov, ki bi nastali, če bi šlo za normalen tek stvari. Ni pomemben zgolj prihodek (ali dobiček, kot ga imenuje pritožnica), ki ga je tožnica obračunala kot 65% prometa, ampak bi morala tožnica navesti tudi stroške, ki bi ji nastali, če ne bi bilo domnevnega protipravnega ravnanja, česar pa tožnica ni storila. Izgubljeni dobiček bi morala prikazati kot prihodke in odhodke ter šele takšen izračun predstavlja trditveno podlago za izvedbo dokaza z izvedencem finančno-ekonomske stroke glede višine škode.
Tožnica kot gospodarski subjekt bi morala upoštevaje svoje preteklo poslovanje znati izračunati, kakšen bi bil njen prihodek, če bi poslovanje potekalo normalno, in kakšni bi bili stroški zaradi takšnega poslovanja ter bi potem te trditve dokazala z izvedbo dokaza z izvedencem.
delitev stvari v solastnini - pripadajoče zemljišče k več objektom - definicija pripadajočega zemljišča - dostop do objektov
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj predstavlja parcela X pripadajoče zemljišče k vsem trem objektom (stavbam), in se v zvezi s tem upravičeno sklicevalo na določbo 7. člena ZVEtL. Zakaj zemljišče v solasti ne more predstavljati pripadajočega zemljišča (k več stavbam), ni razvidno, niti pritožnik ne pojasni. Poleg tega sodišča določb ZVEtL ne upoštevajo le takrat, ko vzpostavljajo etažno lastnino, kot poskuša to (neprepričljivo) prikazati pritožnik. Določba 7. člena ZVEtL vsebuje opredelitev pripadajočega zemljišča, ki je splošno veljavna („uporabljiva“), kar pomeni, da v poštev pride tudi v konkretnem primeru.
Predmetna parcela predstavlja zaradi vseh svojih lastnosti pripadajoče zemljišče (k vsem trem objektom), ki ga ni možno odtujiti ločeno od glavne stvari (prenos lastništva na njej je možen le skupaj s prenosom glavne stvari).
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0069121
ZIZ člen 16. ZZK-1 člen 1. ZPP člen 150.
pregled spisa – vpogled v spis – upravičeni predlagatelj – stranka postopka – udeleženec – opravičena korist – trditveno in dokazno breme – interes
Oseba, ki prosi za pregled spisa, mora že v vlogi navesti in utemeljiti dejstva in okoliščine, ki izkazujejo njen upravičen interes za vpogled v spis in prepis listin in ta dejstva okoliščine tudi izkazati z ustreznimi dokazi. Tega pa predlagateljica ni storila.
regulacijska začasna odredba - sklepčnost predloga - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - nastanek težko nadomestljive škode
Če je upnikom z nastavljanjem cvetličnih korit na njihov edini dostop le-ta preprečen, ni možno zanikati, da utegne nastati nenadomestljiva škoda oziroma ta nastaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081416
ZPP člen 192, 193, 196, 212, 214, 214/2, 214/5, 337. ZGD-1 člen 481, 481/4, 481/5, 481/6. OZ člen 512.
eventualno sosporništvo – enotno sosporništvo – naknadno sosporništvo na strani tožeče stranke – nedovoljene pritožbene novote – splošna znana dejstva – odtujitev stvari ali pravice med pravdo – sklepčnost tožbe – družba z omejeno odgovornostjo – prenos poslovnega deleža – predkupna pravica družbenika – pisno obvestilo o nameravani prodaji in pogojih prodaje – uveljavljanje predkupne pravice – prenos lastnine, ne da bi bil o tem obveščen predkupni upravičenec
Eventualno uveljavljano sosporništvo na aktivni strani po zakonu ni predvideno. Izrecno dopustno je po 192. členu ZPP le na pasivni strani.
Ureditev družbe z omejeno odgovornostjo v ZGD-1 poudarja medsebojno tesno povezanost in zaupno razmerje med družbeniki in trajnost družbe, s predkupno pravico pa se varujejo preostali družbeniki na primer tudi pred vključitvijo „njihove“ družbe v koncernsko povezavo kot odvisne družbe. Slednje torej lahko aktualni družbeniki preprečijo z uveljavitvijo predkupne pravice po 5. odstavku 481. člena ZGD-1. Zato je treba tudi v primeru odsvojitve in prenosa lastnega poslovnega deleža družbe le-to obravnavati tako kot druge družbenike družbe, ne glede na to, da družba po zakonu ne more iz lastnega poslovnega deleža kot družbenica uresničevati upravljalskih pravic.
ugovor po izteku roka - vročanje ugovora v odgovor upniku - nov ugovor po izteku roka - pravica do izjave v postopku
Ob primerjavi vlog dolžnika z dne 8. 1. 2014, 12. 2. 2014 in 13. 2. 2014 z vlogo z dne 14. 5. 2014 je mogoče ugotoviti, da je kljub temu, da je v večjem delu vsebina teh vlog enaka in da v vseh vlogah dolžnik zatrjuje, da je svoje obveznosti do upnika poplačal v celoti, v vlogi z dne 14. 5. 2014 vendarle dodana tudi navedba, da je dolžnik kopijo potrdil o plačilih še isti dan poslal dolžnikovim pooblaščencem, izvršitelju in upniku. Do te navedbe, ki je pomembna za presojo dejstva, ali je dolžnik upnika seznanil s tem, na račun katere obveznosti plačuje zatrjevane zneske in za presojo ali je upnik mogel in moral vedeti, na račun katerih obveznosti dolžnik plačuje navedene zneske, pa se upnik v svoji vlogi z dne 27. 2. 2014 ni mogel izjaviti. Zlasti pa bi bilo potrebno upnika seznaniti z dejstvom, da je dolžnik poleg vlog z dne 8. 1., 12. 2. in 13. 2. 2014 podal tudi ugovor po izteku roka z dne 14. 5. 2014 z vidika dejstva, da je sodišče prve stopnje o prejšnjih dolžnikovih vlogah (ki so vsebinsko v večjem delu enake) odločilo s sklepom z dne 23. 5. 2014, in je tako sedaj izpodbijani sklep za upnika nedvomno predstavlja popolno presenečenje.
terjatev dediča – priznanje terjatev – sklep o dedovanju
Terjatve dedičev so stvar obligacijskega razmerja med sodediči, če jih je trpel eden izmed njih. Zapuščinsko sodišče jih lahko upošteva le, če dediči z njimi soglašajo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076172
OZ člen 149, 150, 153. ZPP člen 239.
objektivna odgovornost – policijska vaja – nevarna dejavnost - upoštevanje navodil – izpovedba priče
Toženkin zavarovanec (tožnikov delodajalec) je izvedel policijsko vajo (v kateri je nastopal tudi tožnik), ki je vsebovala elemente povečane nevarnosti, zaradi česar je njegova odgovornost objektivna. Situacija, v kateri se je izvajala konkretna vaja, je bila in morala biti podobna situaciji v realnih razmerah in takšna intervencija v realnih razmerah že sama po sebi predstavlja nevarno dejavnost. Želeni poskus okoliščine konkretne policijske vaje približati okoliščinam v realni situaciji je zato nedvomno pripomogel k njeni (povečani) nevarnosti.
Naloga prič ni, da pravno opredeljujejo dejstva, ampak zgolj, da o njih izpovejo, tako kot so jih zaznale. Dejanske zaključke oziroma njihovo pravno opredelitev opravi sodišče.
preizkus terjatev – napotitev na pravdo – judikatna terjatev – terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu – ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Terjatev temelji na izvršilnem naslovu, zato se zanjo uporabljajo pravila iz 302. člena ZFPPIPP - če je prerekana terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu, mora tisti, ki je prerekal terjatev, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve.
Poslovni običaji v konkretnem primeru opravljajo razlagalno funkcijo - služijo razlagi pogodbenih določil pravdnih strank in v tem primeru konkretizirajo pogodbeno obveznost tožnika.
Zavrnitev dokaza, ki se nanaša na odločilno ali pomembno dejstvo, ima lahko za posledico (le) zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.