podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - premestitev v drug zavod
Ker je zadržanemu že zagotovljeno institucionalno varstvo, glede na obstoječe objektivne okoliščine, ko ni možna premestitev v nobenega od dveh želenih socialno varstvenih zavodov, sodišče prve stopnje pa se je z opravljenimi poizvedbami trudilo zadržanemu omogočiti želeno premestitev, izpodbijana odločitev ni materialno pravno napačna in ni v nasprotju z določbo 79. člena ZDZdr.
ZGD člen 32, 32/1, 515. ZPP člen 79, 79/1,86, 86/1, 87, 87/3.
pooblastilo prokurista za zastopanje družbe - opravljen pravniški državni izpit
Prokurist ni zakoniti zastopnik gospodarske družbe, temveč njen pooblaščenec. Nastanek njegove upravičenosti do zastopanja namreč temelji na volji zastopanca, kar je značilnost pooblastilnega razmerja, ne pa zakonitega zastopanja, pri katerem upravičenost za zastopanje temelji neposredno na zakonu (33. do 35. člen ZGD-1). Ker je prokurist pooblaščenec družbe, ki mu je podelila prokuro, tudi zanj velja določba tretjega odstavka 87. člena ZPP, po kateri je v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.
plačilo sodne takse – umik pritožbe – domneva umika pritožbe – načelo vrstnega reda odločanja o vpisih
Ob vložitvi pritožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu, mora biti plačana sodna taksa za pritožbo. V nasprotnem primeru se šteje, da je pritožba umaknjena.
veljavnost zakona – prehodne določbe ZST-1 – splošno pravilo o postopkih, ki že potekajo – oprostitev plačila sodne takse – obseg plačila in povrnitve sodnih taks – prevalitev taksne obveznosti
ZST-1, ki je pričel veljati 1. 10. 2008, določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred njegovo uveljavitvijo, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Tožba v tej zadevi je bila vložena novembra leta 2006, zato je potrebno skladno z navedeno prehodno določbo uporabiti prej veljavni ZST.
povrnitev pravdnih stroškov – odvetniški stroški – potrebni stroški – enako varstvo pravic – zastopanje po odvetniku – pravica do svobodne izbire odvetnika – izbira odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča – potni stroški – kilometrina
Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa, in ni dolžna izbirati med odvetniki le v kraju, kjer je sodišče, vendar mora biti njena zahteva razumna ali pa morajo biti za izbiro točno določenega odvetnika (iz nekega oddaljenega kraja) podani posebni pogoji (npr. specializacija odvetnika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079092
OZ člen 131, 131/1.
verodostojna listina v pravdnem postopku – prometna nesreča – kamen na cesti – odgovornost lastnika ceste – krivdna odgovornost – vzdrževanje cest – odškodninska odgovornost koncedenta
Od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bilo odločeno o toženčevem ugovoru zoper sklep o izvršbi dalje, je postopek tekel kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej kot pravdni postopek. Predmet odločanja v takšnih primerih ni več presoja, ali je listina verodostojna listina ali ne. Sodišče v takšnih primerih ugotavlja celotno dejansko stanje v kontradiktornem postopku. Odločanje ni v ničemer odvisno od tega, na podlagi kakšne listine je bil izdan sklep o izvršbi.
plača - plačilo za delo - poklicni novinar - veljavnost kolektivne pogodbe - novinar
Tožnik ni upravičen do plačila plače po Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje (KPPN). Ta za toženo stranko ne velja. KPPN v 2. členu določa, da velja za novinarke in novinarje ter urednice in urednike, zaposlene pri delodajalcu časopisno informativne dejavnosti, radia in televizije, ne glede na to, ali so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas. Tožena stranka je ustanovljena, organizirana in deluje v skladu z Zakonom o društvih in Zakonom o divjadi in lovstvu in ne opravlja nobene dejavnosti, navedene v 2. členu KPPN. KPPN ne velja za vse novinarje, ampak le za tiste, ki so zaposleni pri delodajalcu, ki je član enega od njenih podpisnikov, kar pa tožena stranka ni, poleg tega pa se tudi ne ukvarja s časopisno in informativno dejavnostjo. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, pravilna.
V tožnikovem primeru niso izkazane tolikšne zdravstvene spremembe, da tožnik ne bi bil več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, ali da bi bila pri njem podana poklicna invalidnost in ne bi imel več preostale delovne zmožnosti. Zato tožbeni zahtevek, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
razveljavitev sklepov skupščine – usklajeno delovanje – nesprejem sklepa
Predmet izpodbijanja po 395. členu ZGD-1 so sklepi skupščine. Zanje velja, da so po svoji naravi korporacijski pravni posli, sprejeti pa so takrat, kadar zanje glasuje potrebna večina delničarjev. Če sklep ni sprejet, ni pravnega posla in zato tudi ni česa razveljavljati.
Izkazalo se je, da sta imela oba delničarja na skupščini istega pooblaščenca, da je S. družbi C. prodal 34.739 delnic tožeče stranke, da teh delnic C. ni nikoli plačal in da je C. nato 28.11.2012 delnice vrnila S., da je bila tudi sicer v obdobju, ko je bila izpeljana sporna skupščina, dogovorjena nakupna opcija povratnega odkupa, zlasti pa je bilo dogovorjeno, da bo prodajalec (S.) v času do uveljavitve povratnega odkupa (tudi v času skupščine) zadržal izvrševanje vseh upravljalskih pravic iz delnic, med njimi tudi uresničevanje glasovalne pravice na skupščinah tožeče stranke na način, da mu bo kupec (C.) vsakič izročil ustrezno pooblastilo z vsebino, ki jo bo določil prodajalec. Vse našteto tudi po mnenju pritožbenega sodišča potrjuje zaključek o usklajenem delovanju obeh delničarjev.
OZ člen 6, 6/2, 163. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 30.
odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena
Ker ni bilo napovedi možnosti nastanka poledice, tožena stranka kot izvajalec zimske službe ni bila dolžna preventivno posipati cestišča proti poledici.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 56. ZDR-1 člen 149.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - preračun več opravljenih ur
Obe pogodbi o zaposlitvi za določen čas sta bili sklenjeni v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 52. člena ZDR, po kateri se pogodba o zaposlitvi lahko sklene za določen čas, če gre za začasno povečan obseg dela. Zakon sicer ne določa, kdaj gre za začasno povečan obseg dela, vendar je potrebno šteti, da gre za takšen primer tudi takrat, ko je dodatnega delavca potrebno zaposliti le za tisti čas, da se za to delo usposobi drug, pri delodajalcu že zaposlen delavec. Ob ugotovitvi, da je bil za sklenitev obeh pogodb o zaposlitvi za določen čas podan z zakonom predviden razlog, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev, da sta bili obe pogodbi sklenjeni v nasprotju z zakonom in da je zato tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje.
Zahtevku za transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas ni mogoče ugoditi, kljub temu, da je bila druga pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena do 31. 8. 2013 in je tožnik v delovnem razmerju ostal do 6. 9. 2013. Do tega je namreč prišlo zgolj zaradi preračuna več opravljenih ur v delovne dni na podlagi določbe 149. člena ZDR-1 (po katerem se delavcu, ki opravlja delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa in ki v času pred prenehanjem delovnega razmerja med koledarskim letom opravi več ur dela, kot je določeno za delo s polnim delovnim časom, na njegovo zahtevo več opravljene ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom). Takšen preračun delovnega časa ne pomeni, da je delavec na delu ostal tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi in zaradi tega ne more imeti za posledico domneve iz 56. člena ZDR-1, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Pri presoji, ali tožnik izpolnjuje pogoje po 49. členu ZSVarPre za priznanje pravice do varstvenega dodatka, je bistvena ugotovitev višine tožnikovih dohodkov oziroma premoženja. Sodišče prve stopnje je v tem delu zmotno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z vrednostjo nepremičnin, katerih solastnik je tožnik, zato je bila izpodbijana sodba razveljavljena.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013556
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 179, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - zastaranje
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel na delovnem mestu pri opravljanju dela na krivilnem stroju. Do poškodbe je prišlo, ker je pritisno orodje krivilnega stroja pritisnilo imbus ključ, ki ga je tožnik držal v desni roki. Tožnik je to delo opravljal prvič. Delo mu je bilo odrejeno. Pri delu ga ni nihče nadziral. Pri delu si je pomagal z imbus ključem, saj mu nihče ni povedal, kako in s čim naj si pomaga, rokavic ni uporabljal. Vzrok za nastanek poškodbe je bila uporaba imbus ključa in neobvladan proces krivljenja pločevine. Podana je krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo. Tožnik ni soprispeval k nastanku nezgode.
V skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti (potrebne) stroške postopka, vendar pa ZDSS-1, ki je v razmerju do ZPP specialen zakon, v postopkih pred delovnim sodiščem v primeru spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja glede stroškov določa drugačno ureditev. V takšnih sporih namreč v skladu s petim odstavkom 41. člena ZDSS-1 delodajalec krije svoje stroške ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. V tem individualnem sporu je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo vse tožnikove tožbene zahtevke glede zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri odločitvi o stroških pa je pravilno izhajalo iz petega odstavka 41. člena ZDSS-1 in odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.
ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 75. ZPP člen 274, 274/1.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Zavarovanci morajo sodno varstvo pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavljati v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji (čl. 252/2 ZPIZ-1). Enako določbo vsebuje tudi ZDSS-1, ki v 1. odstavku 72. člena določa, da se tožba v sodno socialnem sporu lahko vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Tožnik je vložil tožbo po preteku 30-dnevnega materialnega prekluzivnega roka, zato je z izpodbijanim sklepom na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP, kot tudi glede na 75. člen ZDSS-1, tožba zakonito zavržena.
izdelava projektne dokumentacije - rok bistvena sestavina - odstop od pogodbe - zamuda - izpolnitev pogodbene obveznosti
V pogodbi sta se pogodbeni stranki tudi dogovorili, da je izpolnitev obveznosti (izdelava projektne dokumentacije) v tem roku bistvena sestavina pogodbe. Vendar pa takšen pogodbeni zapis – glede na celovito obravnavo zapisane pogodbene vsebine in ravnanja pogodbenih strank v okviru izvajanja pogodbe (zlasti po izteku omenjenega roka iz 2. člena pogodbe) - tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče razlagati v smeri, da sta se pravdni stranki v konkretnem primeru tudi dogovorili, da se bo pogodba štela za razvezano, če ne bo izpolnjena v omenjenem roku (drugi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika – OZ).
starostna pokojnina - sorazmerni del - odmera starostne pokojnine - odpravnina - prejemki, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo
ZPIZ-1 določa prejemke, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo za odmero pokojninske dajatve. Med takšne je zakonodajalec v 7. alinei 42. člena ZPIZ-1 uvrstil odpravnine, prejemke zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev. Ker gre v 42. členu ZPIZ-1 za taksativno določene prejemke, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo, je določbe od 39. do 41. člena ZPIZ-1 mogoče pravilno razlagati in uporabiti le tako, da se za izračun pokojninske osnove poleg plače upoštevajo tudi vsi drugi prejemki iz delovnega razmerja, od katerih so bili obračunani ter plačani prispevki za socialna zavarovanja, razen eksplicitno izvzetih.
Sporni prejemek (čeprav poimenovan kot odškodnina) zaradi skrajšanja odpovednega roka, je potrebno upoštevati pri oblikovanju pokojninske osnove.