Tožnica je vložila zahtevo za odpravo kršitev iz delovnega razmerja, s katero je zahtevala, da se ji s sklepom dodeli službeno parkirno mesto ter daljinski upravljalnik za rampo na parkirišču. Tožena stranka o tej zahtevi ni odločila, zato je tožnica vložila pritožbo na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja, ki je tožničino pritožbo zavrnila. Izpodbijani sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS je zakonit, saj so bili že v sami objavi razpisa za dodelitev parkirišč in postopku izbire storjene nepravilnosti (v objavljenem razpisu je bilo navedeno, da eno mesto pripada glavni inšpektorici, česar Pravilnik o dodelitvi parkirnih mest v uporabi tožene stranke ni določal). Dodelitev parkirnih mest v skladu s Pravilnikom je v pristojnosti predstojnika, ki je odgovoren za zakonit in pravilen postopek dodeljevanja le-teh. S tem, ko je Komisija s sklepom zavrnila pritožbo tožeče stranke in ko tožena stranka ni odločila o dodelitvi službenega parkirišča tožeči stranki s pisnim sklepom, ni kršila pravice tožeče stranke kot javne uslužbenke, saj ne gre za pravico tožeče stranke iz pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 39, 39/1, 163, 163/1, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta (tožeča stranka je v tožbi vtoževala mesečne razlike v plači od določenega meseca dalje) predstavlja določba 1. odstavka 24. člena ZOdvT, po kateri se vrednost spornega predmeta določi po znesku zahtevanih dajatev, pri čemer vrednost predmeta ne sme presegati triletnega zneska dajatev. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi je 36 mesečnih razlik v plači. Ker pa je tožeča stranka že v zahtevi za povračilo stroškov v umiku tožbe vrednost spornega predmeta določila na 20 mesečnih razlik v plači in po tej vrednosti tudi priglasila stroške postopka, bi sodišče prve stopnje o stroških postopka moralo odločati v okviru njene zahteve (1. in 3. odst. 163. člena ZPP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu
Neutemeljena je pritožbena trditev tožene stranke, da se s tem, ko je tožnik odklonil test alkoholiziranosti, šteje, da je bil tožnik alkoholiziran. Tožena stranka ima v 7. členu Pravilnika o izvajanju kontrole in ugotavljanju dela pod vplivom alkohola določeno, da se v primeru, če delavec odkloni ugotavljanje alkoholiziranosti, lahko sum alkoholiziranosti ugotavlja na drug način, s katerim se dokazuje, da je delavec pod vplivom alkohola (npr. s pričami, odvzemom krvi itd.). Zato je sodišče prve stopnje zaslišalo priče in direktorja tožene stranke in na podlagi zaslišanja prič ter zakonitega zastopnika zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi bil tožnik kritičnega dne vinjen na delovnem mestu. Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Sodišče ni pristojno presojati ali ocenjevati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca, ki je samostojen pri organiziranju delovnega procesa. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga sodišče presoja le, ali je v resnici podan. Za podajo zakonite odpovedi ni potrebno, da bi tožena stranka morala poslovati z izgubo.
Spremenjena organizacija dela, ki jo delodajalec izvede tako, da delovne naloge drugače razporedi med ostale zaposlene, predstavlja poslovni razlog, zato formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za samo odpoved. Tožena stranka ni predložila spremenjene organizacije in sistemizacije, le ta pa tudi ni pogoj za zakonitost odpovedi.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta predstavlja člen 24/1 ZOdvT, ki omejuje vrednost spornega predmeta v individualnih delovnih sporih s ponavljajočimi se dajatvami na največ triletni znesek. Ker je tožeča stranka v tožbenem zahtevku uveljavljala izplačilo razlik v plači od določenega meseca dalje in ker je iz tožbenih navedb razvidna le vrednost enomesečne razlike v plači, je znašala vrednost spornega predmeta glede na 24/1 člen ZOdvT 36-kratnik te mesečne razlike v plači. Ker pa tožeča stranka v pritožbi predlaga, da se ji stroški postopka na prvi stopnji odmerijo upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini 20-kratnika mesečne razlike v plači in je tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje priglasila pravdne stroške z ozirom na takšno vrednost spornega predmeta, je pravdne stroške tožeče stranke potrebno odmeriti glede na priglašeno vrednost.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013371
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 149, 153, 179, 179/2. ZVZD člen 5. ZD člen 142, 142/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - - nezgoda pri delu - smrt stranke v postopku - dediči - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnik se je poškodoval v delovni nezgodi med opravljanjem dela, ko je pod vodo odkopaval poškodovano kanalizacijsko cev oziroma z uporabo črpalke črpal mulj pod skalometom, pri tem pa je prišlo do zdrsa skale, ki je padla na tožnikovo roko in mu poškodovala palec leve roke. Delo potapljača z mamut črpalko, težko 15 kg, s katero se črpa mulj in kamenje pod vodo na globini 11 do 12 metrov v oddaljenosti 30 do 35 metrov od obale, predstavlja nevarno dejavnost, pri kateri se vsem tveganjem in morebitnim nezgodam in poškodbam tudi z uporabo strogih varnostnih ukrepov ni mogoče izogniti. Za škodo, ki delavcu nastane v zvezi z opravljanjem takšnega dela, delodajalec odgovarja po pravilu objektivne odgovornosti v skladu z določbo 1. odstavka 131. člena ter 149. do 153. člena OZ.
Delodajalec se ne more izogniti svoji odgovornosti do delavcev s sklicevanjem na opustitve izvajalca oziroma investitorja, če delavcu škoda nastane v okviru opravljanja njegove dejavnosti na gradbišču, čeprav je le podizvajalec.
Nepravilen sklep o dedovanju ni bil izpodbijan s pritožbo in je postal pravnomočen. Zaradi učinkov pravnomočnosti sklepa o dedovanju ni mogoče s sklepom spreminjati ali dopolnjevati.
delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - datum priznanja pravice - datum začetka izplačevanja
Tožniku je bila pravica do delne invalidske pokojnine priznana od 11. 6. 2008 dalje. Za izplačevanje in realizacijo te pravice pa morajo biti izpolnjeni posebni pogoji, določeni v 159. členu ZPIZ-1, torej je samo izplačevanje pogojeno s pričetkom dela s skrajšanim delovnim časom od polnega na tistem delu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti. Kakšna je ustrezna zavarovančeva delovna zmožnost, je moč ugotoviti šele na podlagi pravnomočne razvrstitve tožnika v III. kategorijo invalidnosti in šele po danem temelju, torej potem, ko mu je bila priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom. Takšna odločitev je bila pravnomočna šele na podlagi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 20. 9. 2011. Šele na podlagi te sodbe je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in pridobil pravico do dela na drugem delovnem mestu, v okviru dejavnosti z omejitvami, s krajšim delovnim časom od polnega, 4 ure dnevno.
plačilo za opravljeno delo – odpravljene pomanjkljivosti – pobot – odškodninska terjatev – konkretizirane trditve – nesklepčnost zahtevka
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito odločilo, da v pobot uveljavljena odškodninska terjatev v višini 30.250,61 EUR ne obstoji. Tožena stranka ni podala dovolj konkretnih navedb glede zamude same tožeče stranke, zlasti pa ni konkretizirala nedokončanih del tožeče stranke, zaradi katerih je nastopila omenjena zamuda z uporabo hotela.
ZDR člen 125, 125/3, 111, 111/1, 111/1-6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o nepravilno sestavljeni komisiji in vplivu sestave komisije na zakonitost ocene o poskusnem delu. Tožnica zato v pritožbi pravilno opozarja, da v kolikor sodba o tem nima razlogov, tožnica ne more vložiti usmerjene pritožbe in kasneje tudi ne revizije. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
invalidska pokojnina - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - delovni invalid III. kategorije - vzrok invalidnosti
V skladu s 75. členom ZPIZ-1 se invalidska pokojnina za invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na način, kot je opredeljen v 50. členu istega zakona in brez znižanja glede na starost. Pokojninska dajatev se v skladu z ZPIZ-1 v določenih odstotkih od pokojninske osnove odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, kadar je vzrok invalidnosti bolezen ali poškodba izven dela. Na isti način se odmeri tudi tedaj, kadar je invalidnost pri določenem zavarovancu posledica obeh vzrokov, kot v konkretnem primeru. Ker dejstvo, da invalidnost III. kategorije 50 % zaradi bolezni in 50 % zaradi poškodbe izven dela, ne pogojuje drugačne % odmere delne invalidske pokojnine, kot je bila priznana z izpodbijanim posamičnim upravnim aktom, je pritožba v tej smeri neutemeljena.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - povečan obseg dela
Tožnik je vse pogodbe o zaposlitvi sklenil iz razlogov, ki so taksativno našteti v 54. členu ZDR-1 za isto delovno mesto. Neprekinjen čas trajanja vseh petih pogodb ni bil daljši kot dve leti. Zato s sklepanjem pogodb za določen čas tožena stranka ni kršila določbe drugega odstavka 55. člena ZDR-1. Prav tako tožeča stranka ni ostala na delu po poteku časa, za katerega je bila sklenjena zadnja pogodba o zaposlitvi, zato ni prišlo do posledic, kot jih je za nezakonito sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas predvideva 56. člen ZDR-1 (transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas).
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – delna oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – odločba Ustavnega sodišča – upravičenost do denarne socialne pomoči
V zvezi s sklepom Ustavnega sodišča U-I-85/14-13 z dne 10.7.2014 je lahko stranka v celoti oproščena plačila sodnih taks: (1) če na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, oziroma (2) če bi bila do te denarne socialne pomoči upravičena, če bi zanjo zaprosila.
invalidnost III. kategorije - pravica do premestitve na drugo delovno mesto - invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije
Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije; zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let; in zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženska). Ker tožnik teh pogojev ne izpolnjuje, njegov tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in za priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013433
ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 131, 135.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - huda malomarnost
Tožnik je zoper toženca uveljavljal plačilo odškodnine zaradi škode, ki naj bi jo toženec povzročil pri svojem delu strojnika oziroma voznik bagra. Toženec ni imel delovnih izkušenj pri delu z bagrom in ni zadostno poznal pravil stroke in običajev v zvezi s tem. Od tožnika oziroma nadrejenih delavcev ni prejel navodil za delo z bagrom. Ker tožencu ni mogoče očitati, da bi škodo povzročil iz hude malomarnosti, ni podana njegova odškodninska odgovornost za vtoževano škodo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev plačila sodne takse – ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravni interes – odločba Ustavnega sodišča – pogoji za denarno socialno pomoč – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – višina minimalnega dohodka – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Toženec ima glede na navedeno spremembo zakona prav, da mu ni mogoče odreči pravnega interesa za ponovno prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks, saj bi v primeru, če bi izkazal, da izpolnjuje pogoje za prejem denarne socialne pomoči, lahko bil v celoti oproščen plačila sodne takse.
ZUJF člen 246. ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 54, 54/1, 402, 404, 430, 430/4.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
Izpodbijani sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi je bil izdan na podlagi 246. člena ZUJF. Glede te določbe pa je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-146/12-35 z dne 14. 11. 2013 ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo RS, v kolikor se nanaša na javne uslužbenke kot ženske zavarovanke, ki še niso izpolnile enakih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kot veljajo za moške zavarovance. Tožnica je enake pogoje, kot so veljali za moške zavarovance izpolnila šele 30. 1. 2014, zato bi ji lahko pogodba o zaposlitvi zakonito prenehala šele z navedenim datumom.
Tožnik še vedno sam opravlja večino osnovnih življenjskih potreb, ne pa vseh, čeprav s težavo in s pomočjo ortopedskih pripomočkov (pri hoji) in z večjimi težavami (pri hranjenju). Zato so bili zaradi ugotovljenih sposobnostih pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Tožnikov zahtevek, da se mu prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb od določenega dne dalje, zato ni utemeljen.
V pogodbi o zaposlitvi sta se pravdni stranki dogovorili, da je dolžna delavka (tožena stranka) v primeru, če preneha pogodba o zaposlitvi po njeni volji ali krivdi (sporazumna razveljavitev pogodbe, redna odpoved iz krivdnega razloga, izredna odpoved delodajalca) družbi (tožeči stranki), povrniti stroške funkcionalnih izobraževanj, izpopolnjevanj in usposabljanj, ki so nastali v obdobju zadnjih 12 mesecev pred prenehanjem delovnega razmerja, pa zanje ni bila sklenjena posebna pogodba. Čeprav primer prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi delavca v pogodbi o zaposlitvi, ki jo je tožnica sklenila s toženo stranko, ni izrecno zapisan, ni nobenega dvoma o tem, da odpoved delavca predstavlja obliko prenehanja pogodbe o zaposlitvi po volji delavca. Zato je toženka dolžna tožeči stranki povrniti vtoževane stroške izobraževanja.
Udeležba na izobraževanjih je bila res toženkina delovna obveznost, vendar je pri tem bistveno, da se je tožena stranka s podpisom pogodbe o zaposlitvi zavezala povrniti stroške teh izobraževanj.