Tožba v socialnem sporu je dopustna, če je vložena zato, ker je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zato, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonskem roku (čl. 63 ZDSS-1). Dokončnost upravnega akta je procesna predpostavka v socialnem sporu. Tožnica tožbe ni vložila zoper dokončno odločbo, niti ni izkazala, da bi bila vložena nova zahteva za izdajo posamičnega upravnega akta v nadaljnjih 7 dneh (čl. 72 ZDSS-1), zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožbo kot preuranjeno in nedopustno (čl. 75 ZDSS-1).
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo za delo - plača - obveznost plačila
Delavec je upravičen do plače za delo, ki ga pri delodajalcu dejansko opravlja, ne glede na drugačno formalno razporeditev oziroma sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – delna oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – odločba Ustavnega sodišča – upravičenost do denarne socialne pomoči
V zvezi s sklepom Ustavnega sodišča U-I-85/14-13 z dne 10.7.2014 je lahko stranka v celoti oproščena plačila sodnih taks: (1) če na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, oziroma (2) če bi bila do te denarne socialne pomoči upravičena, če bi zanjo zaprosila.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013433
ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 131, 135.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - huda malomarnost
Tožnik je zoper toženca uveljavljal plačilo odškodnine zaradi škode, ki naj bi jo toženec povzročil pri svojem delu strojnika oziroma voznik bagra. Toženec ni imel delovnih izkušenj pri delu z bagrom in ni zadostno poznal pravil stroke in običajev v zvezi s tem. Od tožnika oziroma nadrejenih delavcev ni prejel navodil za delo z bagrom. Ker tožencu ni mogoče očitati, da bi škodo povzročil iz hude malomarnosti, ni podana njegova odškodninska odgovornost za vtoževano škodo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev plačila sodne takse – ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravni interes – odločba Ustavnega sodišča – pogoji za denarno socialno pomoč – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – višina minimalnega dohodka – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Toženec ima glede na navedeno spremembo zakona prav, da mu ni mogoče odreči pravnega interesa za ponovno prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks, saj bi v primeru, če bi izkazal, da izpolnjuje pogoje za prejem denarne socialne pomoči, lahko bil v celoti oproščen plačila sodne takse.
V tožnikovem primeru niso izkazane tolikšne zdravstvene spremembe, da tožnik ne bi bil več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, ali da bi bila pri njem podana poklicna invalidnost in ne bi imel več preostale delovne zmožnosti. Zato tožbeni zahtevek, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 56. ZDR-1 člen 149.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - preračun več opravljenih ur
Obe pogodbi o zaposlitvi za določen čas sta bili sklenjeni v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 52. člena ZDR, po kateri se pogodba o zaposlitvi lahko sklene za določen čas, če gre za začasno povečan obseg dela. Zakon sicer ne določa, kdaj gre za začasno povečan obseg dela, vendar je potrebno šteti, da gre za takšen primer tudi takrat, ko je dodatnega delavca potrebno zaposliti le za tisti čas, da se za to delo usposobi drug, pri delodajalcu že zaposlen delavec. Ob ugotovitvi, da je bil za sklenitev obeh pogodb o zaposlitvi za določen čas podan z zakonom predviden razlog, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev, da sta bili obe pogodbi sklenjeni v nasprotju z zakonom in da je zato tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje.
Zahtevku za transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas ni mogoče ugoditi, kljub temu, da je bila druga pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena do 31. 8. 2013 in je tožnik v delovnem razmerju ostal do 6. 9. 2013. Do tega je namreč prišlo zgolj zaradi preračuna več opravljenih ur v delovne dni na podlagi določbe 149. člena ZDR-1 (po katerem se delavcu, ki opravlja delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa in ki v času pred prenehanjem delovnega razmerja med koledarskim letom opravi več ur dela, kot je določeno za delo s polnim delovnim časom, na njegovo zahtevo več opravljene ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom). Takšen preračun delovnega časa ne pomeni, da je delavec na delu ostal tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi in zaradi tega ne more imeti za posledico domneve iz 56. člena ZDR-1, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Pri presoji, ali tožnik izpolnjuje pogoje po 49. členu ZSVarPre za priznanje pravice do varstvenega dodatka, je bistvena ugotovitev višine tožnikovih dohodkov oziroma premoženja. Sodišče prve stopnje je v tem delu zmotno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z vrednostjo nepremičnin, katerih solastnik je tožnik, zato je bila izpodbijana sodba razveljavljena.
delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - datum priznanja pravice - datum začetka izplačevanja
Tožniku je bila pravica do delne invalidske pokojnine priznana od 11. 6. 2008 dalje. Za izplačevanje in realizacijo te pravice pa morajo biti izpolnjeni posebni pogoji, določeni v 159. členu ZPIZ-1, torej je samo izplačevanje pogojeno s pričetkom dela s skrajšanim delovnim časom od polnega na tistem delu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti. Kakšna je ustrezna zavarovančeva delovna zmožnost, je moč ugotoviti šele na podlagi pravnomočne razvrstitve tožnika v III. kategorijo invalidnosti in šele po danem temelju, torej potem, ko mu je bila priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom. Takšna odločitev je bila pravnomočna šele na podlagi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 20. 9. 2011. Šele na podlagi te sodbe je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in pridobil pravico do dela na drugem delovnem mestu, v okviru dejavnosti z omejitvami, s krajšim delovnim časom od polnega, 4 ure dnevno.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po prvi in drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Očitala mu je, da je kot vodja finančnega sektorja izvedel prenos sredstev rezervnega sklada v nasprotju z zakonom in s svojimi delovnimi dolžnostmi. Tožnik je prenos sredstev izvedel po naročilu takratnega direktorja tožene stranke, ki mu je zaupal, zato izpolnitev s strani direktorja odrejene naloge, ki sicer res ni bila nujna za izvajanje osnovne dejavnosti tožene stranke, predstavlja le navadno malomarnost tožnika in ne hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja oz. kršitve pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Zato očitana kršitev ne predstavlja utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi ali drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Zaradi posledic bolezni tožnica za delo „vojaka skladiščnika“ ni več zmožna, temveč s polnim delovnim časom za drugo delo z določenimi omejitvami. Ugotovljene spremembe v zdravstvenem stanju tožnice pomenijo, da je v obravnavani zadevi izpolnjen dejanski stan iz tretje alineje 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1, zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v III. kategorijo invalidnosti utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu
Neutemeljena je pritožbena trditev tožene stranke, da se s tem, ko je tožnik odklonil test alkoholiziranosti, šteje, da je bil tožnik alkoholiziran. Tožena stranka ima v 7. členu Pravilnika o izvajanju kontrole in ugotavljanju dela pod vplivom alkohola določeno, da se v primeru, če delavec odkloni ugotavljanje alkoholiziranosti, lahko sum alkoholiziranosti ugotavlja na drug način, s katerim se dokazuje, da je delavec pod vplivom alkohola (npr. s pričami, odvzemom krvi itd.). Zato je sodišče prve stopnje zaslišalo priče in direktorja tožene stranke in na podlagi zaslišanja prič ter zakonitega zastopnika zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi bil tožnik kritičnega dne vinjen na delovnem mestu. Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Ugotovljene okoliščine potrjujejo zaključek sodišča prve stopnje, da dodatne preiskave (scintigrafija, pozitronska emisijska tomografija in koronografija) niso bile potrebne v času obravnavanja tožnika pri toženkinem zavarovancu in da je bila postavljena ustrezna diagnoza ishemične bolezni srca na podlagi preiskav (UZ srca in dva obremenitvena testa) tudi z upoštevanjem, da tožnik ni imel kliničnih znakov bolezni, zaradi česar ravnanje zdravnikov toženkinega zavarovanca ni bilo protipravno.
državna štipendija - dohodek družine - cenzus - vlagatelj - starši - stalno prebivališče - samska oseba - lastno gospodinjstvo
Tožnica živi v lastnem samskem gospodinjstvu, zato za njeno upravičenost do državne štipendije, kot ene od pravic iz javnih sredstev (4. točka 5. člena ZUPJS), velja splošna opredelitev iz 4. člena ZUPJS v zvezi z opredelitvijo samske osebe v desetem odstavku 10. člena ZUPJS. Pri tem ni odločilno, da ima tožnica stalno prebivališče na istem naslovu kot njena mati. Zato je tožena stranka v predsodnem postopku pri odločanju o upravičenosti tožnice do državne štipendije v zvezi z ugotavljanjem materialnega položaja tožnice zmotno upoštevala tudi dohodke tožničine matere.
ZPP člen 39, 39/1, 163, 163/1, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta (tožeča stranka je v tožbi vtoževala mesečne razlike v plači od določenega meseca dalje) predstavlja določba 1. odstavka 24. člena ZOdvT, po kateri se vrednost spornega predmeta določi po znesku zahtevanih dajatev, pri čemer vrednost predmeta ne sme presegati triletnega zneska dajatev. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi je 36 mesečnih razlik v plači. Ker pa je tožeča stranka že v zahtevi za povračilo stroškov v umiku tožbe vrednost spornega predmeta določila na 20 mesečnih razlik v plači in po tej vrednosti tudi priglasila stroške postopka, bi sodišče prve stopnje o stroških postopka moralo odločati v okviru njene zahteve (1. in 3. odst. 163. člena ZPP).
Zoisova štipendija - državna štipendija - splošni pogoji za pridobitev štipendije
Tožnica v spornem študijskem letu ni prejemala državne štipendije, ker ji je ta mirovala. S tem je izpolnjen eden od temeljnih pogojev iz 9. člena ZŠtip (ki preprečuje istočasno prejemanje več štipendij) za pridobitev pravice do Zoisove štipendije.
pogodba o štipendiranju - vračilo štipendije - vračilo stroškov izobraževanja
V dodatku k pogodbi o štipendiranju, ki ga je toženec podpisal, je bilo dogovorjeno, da je štipendist (toženec) dolžan vrniti revaloriziran znesek štipendije, če po končanem izobraževanju po štipendistovi krivdi ne pride do zaposlitve. Pravdni stranki sta se dogovorili, da se bo štipendist po zaključku šolanja zaposlil pri delodajalcu na delovnem mestu, ki ustreza formalni izobrazbi, pridobljeni v času štipendiranja, tj. izobrazbi za poklic natakarja. Tožeča stranka je svoje dogovorjene obveznosti izpolnila, tožencu je ponudila njegovi izobrazbi ustrezno zaposlitev v predpisanem roku, toženec pa svoje obveznosti ni izpolnil. Ker do sklenitve pogodbe o zaposlitvi ni prišlo iz razlogov na strani toženca, je toženec dolžan tožeči stranki vrniti revaloriziran znesek štipendije.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta predstavlja člen 24/1 ZOdvT, ki omejuje vrednost spornega predmeta v individualnih delovnih sporih s ponavljajočimi se dajatvami na največ triletni znesek. Ker je tožeča stranka v tožbenem zahtevku uveljavljala izplačilo razlik v plači od določenega meseca dalje in ker je iz tožbenih navedb razvidna le vrednost enomesečne razlike v plači, je znašala vrednost spornega predmeta glede na 24/1 člen ZOdvT 36-kratnik te mesečne razlike v plači. Ker pa tožeča stranka v pritožbi predlaga, da se ji stroški postopka na prvi stopnji odmerijo upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini 20-kratnika mesečne razlike v plači in je tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje priglasila pravdne stroške z ozirom na takšno vrednost spornega predmeta, je pravdne stroške tožeče stranke potrebno odmeriti glede na priglašeno vrednost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Sodišče ni pristojno presojati ali ocenjevati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca, ki je samostojen pri organiziranju delovnega procesa. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga sodišče presoja le, ali je v resnici podan. Za podajo zakonite odpovedi ni potrebno, da bi tožena stranka morala poslovati z izgubo.
Spremenjena organizacija dela, ki jo delodajalec izvede tako, da delovne naloge drugače razporedi med ostale zaposlene, predstavlja poslovni razlog, zato formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za samo odpoved. Tožena stranka ni predložila spremenjene organizacije in sistemizacije, le ta pa tudi ni pogoj za zakonitost odpovedi.