ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 75. ZPP člen 274, 274/1.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Zavarovanci morajo sodno varstvo pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavljati v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji (čl. 252/2 ZPIZ-1). Enako določbo vsebuje tudi ZDSS-1, ki v 1. odstavku 72. člena določa, da se tožba v sodno socialnem sporu lahko vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Tožnik je vložil tožbo po preteku 30-dnevnega materialnega prekluzivnega roka, zato je z izpodbijanim sklepom na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP, kot tudi glede na 75. člen ZDSS-1, tožba zakonito zavržena.
ZPP člen 39, 39/1, 163, 163/1, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta (tožeča stranka je v tožbi vtoževala mesečne razlike v plači od določenega meseca dalje) predstavlja določba 1. odstavka 24. člena ZOdvT, po kateri se vrednost spornega predmeta določi po znesku zahtevanih dajatev, pri čemer vrednost predmeta ne sme presegati triletnega zneska dajatev. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi je 36 mesečnih razlik v plači. Ker pa je tožeča stranka že v zahtevi za povračilo stroškov v umiku tožbe vrednost spornega predmeta določila na 20 mesečnih razlik v plači in po tej vrednosti tudi priglasila stroške postopka, bi sodišče prve stopnje o stroških postopka moralo odločati v okviru njene zahteve (1. in 3. odst. 163. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013371
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 149, 153, 179, 179/2. ZVZD člen 5. ZD člen 142, 142/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - - nezgoda pri delu - smrt stranke v postopku - dediči - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnik se je poškodoval v delovni nezgodi med opravljanjem dela, ko je pod vodo odkopaval poškodovano kanalizacijsko cev oziroma z uporabo črpalke črpal mulj pod skalometom, pri tem pa je prišlo do zdrsa skale, ki je padla na tožnikovo roko in mu poškodovala palec leve roke. Delo potapljača z mamut črpalko, težko 15 kg, s katero se črpa mulj in kamenje pod vodo na globini 11 do 12 metrov v oddaljenosti 30 do 35 metrov od obale, predstavlja nevarno dejavnost, pri kateri se vsem tveganjem in morebitnim nezgodam in poškodbam tudi z uporabo strogih varnostnih ukrepov ni mogoče izogniti. Za škodo, ki delavcu nastane v zvezi z opravljanjem takšnega dela, delodajalec odgovarja po pravilu objektivne odgovornosti v skladu z določbo 1. odstavka 131. člena ter 149. do 153. člena OZ.
Delodajalec se ne more izogniti svoji odgovornosti do delavcev s sklicevanjem na opustitve izvajalca oziroma investitorja, če delavcu škoda nastane v okviru opravljanja njegove dejavnosti na gradbišču, čeprav je le podizvajalec.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu
Neutemeljena je pritožbena trditev tožene stranke, da se s tem, ko je tožnik odklonil test alkoholiziranosti, šteje, da je bil tožnik alkoholiziran. Tožena stranka ima v 7. členu Pravilnika o izvajanju kontrole in ugotavljanju dela pod vplivom alkohola določeno, da se v primeru, če delavec odkloni ugotavljanje alkoholiziranosti, lahko sum alkoholiziranosti ugotavlja na drug način, s katerim se dokazuje, da je delavec pod vplivom alkohola (npr. s pričami, odvzemom krvi itd.). Zato je sodišče prve stopnje zaslišalo priče in direktorja tožene stranke in na podlagi zaslišanja prič ter zakonitega zastopnika zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi bil tožnik kritičnega dne vinjen na delovnem mestu. Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZPIZ-1 člen 8, 36, 36/1, 193, 193/2. ZUTD člen 14, 131.
starostna pokojnina - dodana doba - iskalec zaposlitve - brezposelna oseba - drugi iskalec zaposlitve
Po 2. odstavku 193. člena ZPIZ-1 se za izpolnitev pogojev pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine poleg pokojninske dobe upošteva tudi čas, v katerem je bil zavarovanec prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba, razen če niso ta obdobja že všteta v pokojninsko dobo. Tožnika, kljub temu da je bil v spornem obdobju (v času šolanja) prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, ni mogoče šteti za brezposelno osebo ali iskalca zaposlitve iz 2. odstavka 193. člena ZPIZ-1. Zato mu za čas obdobja šolanja ni moč priznati dodane dobe.
Tožnica je bila v relevantnem obdobju prijavljena pri Zavodu RS za zaposlovanje kot začasno nezaposljiva oseba. Nima tekočih dohodkov, prav tako v preteklem in predpreteklem letu ni prejemala periodičnih dohodkov, v letu 2010 pa je prejela dohodke iz naslova obresti v višini 31,42 EUR. Premoženje tožničinega sina, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, ne presega vrednosti 13.780,00 EUR. Zato je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do denarne socialne pomoči utemeljen.
Tožnik še vedno sam opravlja večino osnovnih življenjskih potreb, ne pa vseh, čeprav s težavo in s pomočjo ortopedskih pripomočkov (pri hoji) in z večjimi težavami (pri hranjenju). Zato so bili zaradi ugotovljenih sposobnostih pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Tožnikov zahtevek, da se mu prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb od določenega dne dalje, zato ni utemeljen.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo za delo - plača - obveznost plačila
Delavec je upravičen do plače za delo, ki ga pri delodajalcu dejansko opravlja, ne glede na drugačno formalno razporeditev oziroma sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013403
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 182, 182/1. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zloraba bolniškega staleža - nadomestilo plače
Toženka je s tem, ko je opravljala pridobitno delo pri drugem delodajalcu v času bolniškega staleža (10. 6. 2011 in 13. 6. 2011), pri drugem delodajalcu opravljala delo, ki bi ga bila sicer dolžna opravljati pri tožeči stranki na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Ker tožeča stranka s tožbo zahteva povračilo škode, ki naj bi ji nastala zaradi izplačila nadomestila plače toženki za mesece april in maj 2011, ta škoda ni v vzročni zvezi z nedopustnim ravnanjem, ki je bilo ugotovljeno dne 10. 6. 2011 in dne 13. 6. 2011. Zato tožbeni zahtevek na plačilo škode ni utemeljen.
lastnost zavarovanca - verska skupnost - redovnik - Gibanje Fokolarov - poklicno opravljanje verske službe - pokojninska doba
ZPIZ-1 v 5. alineji 189. člena določa, da se v zavarovalno dobo šteje tudi čas, ko je duhovnik, redovnik, redovnica ali oseba v drugi verski skupnosti poklicno opravljala versko službo na območju Republike Slovenije in ji ni bilo omogočeno plačevati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 1. 1. 1983, pri čemer njeno delo tudi na drugi podlagi ni bilo šteto v pokojninsko dobo. Tožnik od 1. 10. 1977 do 17. 10. 1982 ni poklicno opravljal verske službe na območju Republike Slovenije, saj verska skupnost Marijinega dela - Gibanja fokolarov v obdobju od 1971 do 1973 še ni bila registrirana. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu kot članu Marijinega dela - Gibanja fokolarov – redovniku, ki je poklicno opravljal versko službo na območju Republike Slovenije, šteje v zavarovalno dobo čas od 1. 10. 1977 do 17. 10. 1982, ni utemeljen.
delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - datum priznanja pravice - datum začetka izplačevanja
Tožniku je bila pravica do delne invalidske pokojnine priznana od 11. 6. 2008 dalje. Za izplačevanje in realizacijo te pravice pa morajo biti izpolnjeni posebni pogoji, določeni v 159. členu ZPIZ-1, torej je samo izplačevanje pogojeno s pričetkom dela s skrajšanim delovnim časom od polnega na tistem delu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti. Kakšna je ustrezna zavarovančeva delovna zmožnost, je moč ugotoviti šele na podlagi pravnomočne razvrstitve tožnika v III. kategorijo invalidnosti in šele po danem temelju, torej potem, ko mu je bila priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom. Takšna odločitev je bila pravnomočna šele na podlagi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 20. 9. 2011. Šele na podlagi te sodbe je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in pridobil pravico do dela na drugem delovnem mestu, v okviru dejavnosti z omejitvami, s krajšim delovnim časom od polnega, 4 ure dnevno.
Ugotovljene okoliščine potrjujejo zaključek sodišča prve stopnje, da dodatne preiskave (scintigrafija, pozitronska emisijska tomografija in koronografija) niso bile potrebne v času obravnavanja tožnika pri toženkinem zavarovancu in da je bila postavljena ustrezna diagnoza ishemične bolezni srca na podlagi preiskav (UZ srca in dva obremenitvena testa) tudi z upoštevanjem, da tožnik ni imel kliničnih znakov bolezni, zaradi česar ravnanje zdravnikov toženkinega zavarovanca ni bilo protipravno.
Nepravilen sklep o dedovanju ni bil izpodbijan s pritožbo in je postal pravnomočen. Zaradi učinkov pravnomočnosti sklepa o dedovanju ni mogoče s sklepom spreminjati ali dopolnjevati.
V sporu, ki se pred sodiščem prve stopnje vodi pod drugo opr. št., je litispedenca nastopila z vročitvijo tožbe nasprotni stranki, to je 6. 8. 2014. Tožnik je novo, identično tožbo zoper isto stranko (predmetna zadeva) vložil 8. 9. 2014, torej po nastopu litispendence, zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo (čl. 189/3 ZPP).
ZJU člen 154, 154/1, 156, 156/2, 156/3, 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158/4. KPND člen 31.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - program razreševanja presežnih delavec - premestitev - preverjanje možnosti zaposlitve
Tožnik v pritožbi izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ravnala v skladu z 158. členom ZJU ter preverila vse možnosti za premestitev tožnika v smislu določb drugega do četrtega odstavka 158. člena ZJU. Tožena stranka je bila dolžna v sodnem postopku dokazati, da je ravnala v skladu z določbami ZJU, ki se nanašajo na dolžnost preverjanja možnosti za prerazporeditev tožnika. To pa ne pomeni, da bi morala o tem obveščati tožnika. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, s katerimi tožnik očita toženi stranki, da ga ni obveščala o prostih delovnih mestih ter s tem izpodbija ugotovitev o zakonitosti podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 5, 5/2, 6. ZSSloV člen 58, 58/1. ZSPJS člen 3, 3/1. ZObr člen 98c.
dopust - plačilo dodatkov - vojska - opravljanje vojaške službe v tujini
Glede na 3. člen ZSPJS se tudi pripadnikom SV plača določi s pogodbo o zaposlitvi, odločbo oziroma sklepom (drugi odstavek), vendar se jim ne sme določiti plača v drugačni višini, kot je določena s predpisi (tretji odstavek); v nasprotnem primeru se uporabljajo določbe predpisov kot sestavni del pogodbe o zaposlitvi, odločbe oziroma sklepa (peti odstavek). Zato tožniku od 1. 6. 2012 dalje, ko se je spremenila Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, tj. predpis, ki je določal višino tožnikove plače v času vojaške službe izven Republike Slovenije, tožena stranka z odločbo ni smela niti določiti niti izplačati plače v drugačni višini, kot je bila določena z Uredbo. Za tožnika je s 1. 6. 2012 neposredno začela veljati ureditev, kot je določena s spremembo Uredbe, ki velja za vse pripadnike SV, tudi tiste, ki v trenutku uveljavitve že opravljajo vojaško službo izven Republike Slovenije (po spremembi drugega odstavka 5. člena Uredbe se pripadniku med izrabo posebnega dopusta plača obračunava le v višini nominalne osnove brez dodatkov, prej pa se je obračunavala v višini nominalne osnove skupaj z dodatki).
Zaradi posledic bolezni tožnica za delo „vojaka skladiščnika“ ni več zmožna, temveč s polnim delovnim časom za drugo delo z določenimi omejitvami. Ugotovljene spremembe v zdravstvenem stanju tožnice pomenijo, da je v obravnavani zadevi izpolnjen dejanski stan iz tretje alineje 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1, zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v III. kategorijo invalidnosti utemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013556
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 179, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - zastaranje
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel na delovnem mestu pri opravljanju dela na krivilnem stroju. Do poškodbe je prišlo, ker je pritisno orodje krivilnega stroja pritisnilo imbus ključ, ki ga je tožnik držal v desni roki. Tožnik je to delo opravljal prvič. Delo mu je bilo odrejeno. Pri delu ga ni nihče nadziral. Pri delu si je pomagal z imbus ključem, saj mu nihče ni povedal, kako in s čim naj si pomaga, rokavic ni uporabljal. Vzrok za nastanek poškodbe je bila uporaba imbus ključa in neobvladan proces krivljenja pločevine. Podana je krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo. Tožnik ni soprispeval k nastanku nezgode.
V skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti (potrebne) stroške postopka, vendar pa ZDSS-1, ki je v razmerju do ZPP specialen zakon, v postopkih pred delovnim sodiščem v primeru spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja glede stroškov določa drugačno ureditev. V takšnih sporih namreč v skladu s petim odstavkom 41. člena ZDSS-1 delodajalec krije svoje stroške ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. V tem individualnem sporu je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo vse tožnikove tožbene zahtevke glede zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri odločitvi o stroških pa je pravilno izhajalo iz petega odstavka 41. člena ZDSS-1 in odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.
ZPP člen 7, 212, 287, 287/2, 452, 453, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – izjema od obligatornosti glavne obravnave – razpis naroka v sporih majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – načelo kontradiktornosti – dokazni predlog za zaslišanje strank – pravno neodločilen dokazni predlog – negativno dejstvo – manjkajoča trditvena podlaga – prekluzija navajanja novih dokazov
Iz t. i. dokaznega stavka izhaja, da je tožena stranka s predlaganim dokazom: 1. hotela dokazovati negativno dejstvo, kar pa je nepotrebno, saj je v takšnem primeru breme dokazovanja na tožeči stranki, ki zatrjuje njen obstoj, in ne na toženi stranki in 2. s svojo izpovedbo skušala nadomestiti manjkajoče (presplošne) trditve, kar pa ni dopustno. Predlagani ustni dokaz je bil torej pravno neodločilen (konkretno: nepotreben in nedovoljen), zato ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo .