Pri presoji, ali tožnik izpolnjuje pogoje po 49. členu ZSVarPre za priznanje pravice do varstvenega dodatka, je bistvena ugotovitev višine tožnikovih dohodkov oziroma premoženja. Sodišče prve stopnje je v tem delu zmotno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z vrednostjo nepremičnin, katerih solastnik je tožnik, zato je bila izpodbijana sodba razveljavljena.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 56. ZDR-1 člen 149.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - preračun več opravljenih ur
Obe pogodbi o zaposlitvi za določen čas sta bili sklenjeni v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 52. člena ZDR, po kateri se pogodba o zaposlitvi lahko sklene za določen čas, če gre za začasno povečan obseg dela. Zakon sicer ne določa, kdaj gre za začasno povečan obseg dela, vendar je potrebno šteti, da gre za takšen primer tudi takrat, ko je dodatnega delavca potrebno zaposliti le za tisti čas, da se za to delo usposobi drug, pri delodajalcu že zaposlen delavec. Ob ugotovitvi, da je bil za sklenitev obeh pogodb o zaposlitvi za določen čas podan z zakonom predviden razlog, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev, da sta bili obe pogodbi sklenjeni v nasprotju z zakonom in da je zato tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje.
Zahtevku za transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas ni mogoče ugoditi, kljub temu, da je bila druga pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena do 31. 8. 2013 in je tožnik v delovnem razmerju ostal do 6. 9. 2013. Do tega je namreč prišlo zgolj zaradi preračuna več opravljenih ur v delovne dni na podlagi določbe 149. člena ZDR-1 (po katerem se delavcu, ki opravlja delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa in ki v času pred prenehanjem delovnega razmerja med koledarskim letom opravi več ur dela, kot je določeno za delo s polnim delovnim časom, na njegovo zahtevo več opravljene ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom). Takšen preračun delovnega časa ne pomeni, da je delavec na delu ostal tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi in zaradi tega ne more imeti za posledico domneve iz 56. člena ZDR-1, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013371
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 149, 153, 179, 179/2. ZVZD člen 5. ZD člen 142, 142/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - - nezgoda pri delu - smrt stranke v postopku - dediči - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnik se je poškodoval v delovni nezgodi med opravljanjem dela, ko je pod vodo odkopaval poškodovano kanalizacijsko cev oziroma z uporabo črpalke črpal mulj pod skalometom, pri tem pa je prišlo do zdrsa skale, ki je padla na tožnikovo roko in mu poškodovala palec leve roke. Delo potapljača z mamut črpalko, težko 15 kg, s katero se črpa mulj in kamenje pod vodo na globini 11 do 12 metrov v oddaljenosti 30 do 35 metrov od obale, predstavlja nevarno dejavnost, pri kateri se vsem tveganjem in morebitnim nezgodam in poškodbam tudi z uporabo strogih varnostnih ukrepov ni mogoče izogniti. Za škodo, ki delavcu nastane v zvezi z opravljanjem takšnega dela, delodajalec odgovarja po pravilu objektivne odgovornosti v skladu z določbo 1. odstavka 131. člena ter 149. do 153. člena OZ.
Delodajalec se ne more izogniti svoji odgovornosti do delavcev s sklicevanjem na opustitve izvajalca oziroma investitorja, če delavcu škoda nastane v okviru opravljanja njegove dejavnosti na gradbišču, čeprav je le podizvajalec.
delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - datum priznanja pravice - datum začetka izplačevanja
Tožniku je bila pravica do delne invalidske pokojnine priznana od 11. 6. 2008 dalje. Za izplačevanje in realizacijo te pravice pa morajo biti izpolnjeni posebni pogoji, določeni v 159. členu ZPIZ-1, torej je samo izplačevanje pogojeno s pričetkom dela s skrajšanim delovnim časom od polnega na tistem delu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti. Kakšna je ustrezna zavarovančeva delovna zmožnost, je moč ugotoviti šele na podlagi pravnomočne razvrstitve tožnika v III. kategorijo invalidnosti in šele po danem temelju, torej potem, ko mu je bila priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom. Takšna odločitev je bila pravnomočna šele na podlagi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 20. 9. 2011. Šele na podlagi te sodbe je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in pridobil pravico do dela na drugem delovnem mestu, v okviru dejavnosti z omejitvami, s krajšim delovnim časom od polnega, 4 ure dnevno.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po prvi in drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Očitala mu je, da je kot vodja finančnega sektorja izvedel prenos sredstev rezervnega sklada v nasprotju z zakonom in s svojimi delovnimi dolžnostmi. Tožnik je prenos sredstev izvedel po naročilu takratnega direktorja tožene stranke, ki mu je zaupal, zato izpolnitev s strani direktorja odrejene naloge, ki sicer res ni bila nujna za izvajanje osnovne dejavnosti tožene stranke, predstavlja le navadno malomarnost tožnika in ne hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja oz. kršitve pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Zato očitana kršitev ne predstavlja utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi ali drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
izdelava projektne dokumentacije - rok bistvena sestavina - odstop od pogodbe - zamuda - izpolnitev pogodbene obveznosti
V pogodbi sta se pogodbeni stranki tudi dogovorili, da je izpolnitev obveznosti (izdelava projektne dokumentacije) v tem roku bistvena sestavina pogodbe. Vendar pa takšen pogodbeni zapis – glede na celovito obravnavo zapisane pogodbene vsebine in ravnanja pogodbenih strank v okviru izvajanja pogodbe (zlasti po izteku omenjenega roka iz 2. člena pogodbe) - tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče razlagati v smeri, da sta se pravdni stranki v konkretnem primeru tudi dogovorili, da se bo pogodba štela za razvezano, če ne bo izpolnjena v omenjenem roku (drugi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika – OZ).
plača - plačilo za delo - poklicni novinar - veljavnost kolektivne pogodbe - novinar
Tožnik ni upravičen do plačila plače po Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje (KPPN). Ta za toženo stranko ne velja. KPPN v 2. členu določa, da velja za novinarke in novinarje ter urednice in urednike, zaposlene pri delodajalcu časopisno informativne dejavnosti, radia in televizije, ne glede na to, ali so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas. Tožena stranka je ustanovljena, organizirana in deluje v skladu z Zakonom o društvih in Zakonom o divjadi in lovstvu in ne opravlja nobene dejavnosti, navedene v 2. členu KPPN. KPPN ne velja za vse novinarje, ampak le za tiste, ki so zaposleni pri delodajalcu, ki je član enega od njenih podpisnikov, kar pa tožena stranka ni, poleg tega pa se tudi ne ukvarja s časopisno in informativno dejavnostjo. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, pravilna.
ZPP člen 39, 39/1, 163, 163/1, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta (tožeča stranka je v tožbi vtoževala mesečne razlike v plači od določenega meseca dalje) predstavlja določba 1. odstavka 24. člena ZOdvT, po kateri se vrednost spornega predmeta določi po znesku zahtevanih dajatev, pri čemer vrednost predmeta ne sme presegati triletnega zneska dajatev. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi je 36 mesečnih razlik v plači. Ker pa je tožeča stranka že v zahtevi za povračilo stroškov v umiku tožbe vrednost spornega predmeta določila na 20 mesečnih razlik v plači in po tej vrednosti tudi priglasila stroške postopka, bi sodišče prve stopnje o stroških postopka moralo odločati v okviru njene zahteve (1. in 3. odst. 163. člena ZPP).
ZPP člen 11, 11/2, 339, 339/2, 339/2-12, 414. ZZZDR člen 129.
sodna poravnava – res transacta – izvršilni naslov – preživnina – potrebe otroka – zmožnosti zavezancev – postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov – dovoljene pritožbene novote
Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da je bila v tej zadevi 10. 10. 2012 sklenjena sodna poravnava o vzgoji in preživljanju skupnih otrok pravdnih strank ter o stikih staršev z deklicama za čas do pravnomočne odločitve v tej zadevi. Sodišče je ob izdaji izpodbijane sodbe to okoliščino, kot kaže, spregledalo in tako izdalo sodbo tudi o tožbenem zahtevku, o katerem je bila sklenjena sodna poravnava (res transacta). To predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Če javni prevoz obstaja, je tožena stranka dolžna delavcu skladno z ZUJF ter Aneksom h KPnd priznati in izplačevati stroške prevoza v višini stroškov prevoza z (najcenejšim) prevoznim sredstvom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0082911
URS člen 34, 35. OZ člen 134.
kršitev osebnostnih pravic – svoboda tiska – svoboda izražanja – poseg v čast in dobro ime – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – relativna oseba javnega življenja – rumeni tisk – objava fotografije – spletne klepetalnice
Besede kot npr. opravljati „umazane posle v medijskem zakulisju“ so sicer res nekoliko negativno vrednostno obarvane, vendar niso žaljive do te mere, da bi bilo pravno varstvo upravičeno za v poslovnem svetu aktivno osebo kot relativno osebo javnega življenja. Čisto vsak poseg v osebnostni položaj še ne utemeljuje pravnega varstva in ne pomeni nujno posega v pravno varovano sfero posameznika. Hkrati pa je treba tudi upoštevati, da je bil članek objavljen v mediju, ki se približuje rumenemu tisku, za katerega je značilen nekoliko drugačen slog, nagnjen k pretiravanju; kot tak pa mora biti razumljen tudi s strani povprečnega bralca.
Pri ugotavljanju izgubljenega dobička je najprej potrebno ugotoviti obseg poslovanja, ki bi ga oškodovanec dosegel, če škodnega dogodka ne bi bilo. Izgubljeni dobiček je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. V primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Pritožničino vztrajanje, da je višina prihodkov razvidna iz preglednice opravljenih dializnih prevozov, ki jih je za toženko pred škodnim dogodkom opravila tožnica, temu ne ustreza. Prikaže le del prihodkov, glede odhodkov pa je bila njena trditvena podlaga pomanjkljiva. Prav tako ni ničesar konkretnega navedla o tem, kakšen dobiček je ustvarila v preteklem obdobju.
Na tožeči stranki je trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov kot tudi odhodkov v zvezi z izgubljenim dobičkom in je stališče, da mora odhodke zatrjevati in izkazati tožena stranka, preseženo.
Pravna podlaga za tožbeni zahtevek tožnika je obračun dolga, ki ga je toženec podpisal, s katerim je priznal, da tožniku dolguje navedeni znesek, ki izvira po ugotovitvah sodišča iz posojilne pogodbe v letu 2004. Gre za novacijo in ta obračun dolga je toženčevo priznanje, koliko še dolguje tožniku in se je sodišče prve stopnje brez potrebe ukvarjalo s toženčevimi ugovori o oderuških obrestih in za kakšno obrestno mero sta se pravdni stranki dogovorili, ko pa gre v konkretnem primeru za ureditev razmerij iz posojilne pogodbe v letu 2004.
ZPP člen 30, 63, 481, 481/3. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/4.
tožba na nedopustnost izvršbe – izločitvena pravda – spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spor o stvarni pravici – postopek v gospodarskih sporih
Z izločitveno tožbo (tožba na nedopustnost izvršbe) se na predmetu izvršbe uveljavlja pravica, ki preprečuje izvršbo. V primeru, ko tožnik tožbo utemeljuje z lastninsko pravico, je sprožen spor o stvarni pravici, v katerem se ne uporabljajo pravila o gospodarskih sporih. O sporu je izključno pristojno odločati okrajno sodišče, ki vodi izvršilni postopek oz. sodišče na območju katerega je sodišče, ki vodi izvršilni postopek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0023190
URS člen 35, 37. KZ-1 člen 209, 209/1, 209/3. ZKP člen 6, 6/1, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 391.
kazniva dejanja zoper premoženje – poneverba – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – vrednost prilaščenega predmeta – zaupanost v zvezi z zaposlitvijo – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – službena elektronska pošta – ustavna pravica do komunikacijske zasebnosti – utemeljeno pričakovanje zasebnosti – jezik kazenskega postopka – prevajanje listin – zavrnitev pritožbe
Pri temeljni obliki kaznivega dejanja poneverbe po 1. odstavku 209. člena KZ-1 vrednost prilaščenega predmeta ni zakonski znak kaznivega dejanja, zato opredelitev vrednosti v opisu dejanja ni potrebna.
Obdolžencu je prilaščeni izdelek zaupan v zvezi z njegovo zaposlitvijo, kar izhaja tako iz pogodbe o zaposlitvi kot iz izpovedbe zaslišanega direktorja oškodovane družbe. Za storitev kaznivega dejanja ni potrebno, da bi moral obdolženec z izdelkom priti v fizični stik.
Ker je obdolženec opozorjen na možnost, da bo delodajalec spremljal promet njegove elektronske pošiljke, s čimer je soglašal, pri uporabi službene elektronske pošte ni mogel pričakovati popolne zasebnosti pri komunikaciji. Zato vsebina službene elektronske pošte, čeprav jo je sodišču predložil delodajalec, ne pomeni nedovoljenega dokaza, na katerega se sodba ne bi smela opirati.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013503
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 186, 188.
dopolnilna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - solidarna odgovornost
Tožnik od prvotožene stranke (delodajalca) in drugotožene stranke (h kateri ga je delodajalec začasno napotil na opravljanje določenih del) solidarno vtožuje plačilo nematerialne škode zaradi nesreče pri delu, ki jo je utrpel pri delu pri drugotoženi stranki. Do te nesreče je prišlo, ko je pri odstranjevanju vejevja s strehe objekta prišlo do udrtja strehe, tako da je tožnik padel 6 metrov globoko v notranjost objekta in se poškodoval. Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da je za nesrečo pri delu podana krivdna odgovornost prvotožene stranke (ker ni spoštovala predpisov o varstvu pri delu s tem, da tožnika ni usposobila za delo na višini, obenem pa tudi ni poskrbela, da tožnik takšnega dela pri drugotoženi stranki ne bi opravljal) in objektivna ter krivdna odgovornost drugotožene stranke (opravljala je nevarno dejavnost - delo na višini, poleg tega pa tožniku ni zagotovila varnega dela na višini), so izpolnjeni pogoji za ugotovitev, da sta toženki skupaj povzročili škodo, zato zanjo odgovarjata tožniku solidarno (čl. 186/1 OZ).
SPZ člen 67, 67/5, 92, 100. ODZ člen 974. OZ člen 583.
varstvo lastninske pravice – varstvo solastnika – vrnitveni zahtevek – upravljanje s stvarjo – prekarij – preklic prekarija – uporaba nepremičnine brez pravnega naslova – vrnitev stvari
Bistvena značilnost prekarija je brezplačna prepustitev rabe tuje stvari, uporaba tuje stvari pa je dovoljena do preklica oziroma trajna uporaba ni določena. Ker je tožeča stranka najkasneje z vložitvijo tožbe med pravdnima strankama sklenjeni dogovor, da v stanovanjski hiši prebiva tožena stranka, preklicala, je prekaristično razmerje med njima prenehalo, in tožena stranka uporablja nepremičnino tožeče stranke brez veljavnega pravnega naslova.
Bistvo vrnitvenega zahtevka lastnika stvari je, da na stvari lastnik prevzame posest in s tem pridobi pravico uporabe nepremičnine. Po prenehanju prekarističnega razmerja je zato tožena stranka dolžna opustiti dejansko oblast nad stvarjo, to pa stori s tem, da izprazni sporno nepremičnino.
smrt pravdne stranke – prekinitev postopka – razveljavitev zamudne sodbe
Toženec je med postopkom umrl, v pravdi pa ni imel pooblaščenca. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo z datumom toženčeve smrti.
Procesna določila ZPP prvostopenjskemu sodišču ne omogočajo razveljavitev sodb, ki jih je samo izdalo.
ZVEtL člen 7, 12, 13, 17. ZNP člen 37. ZPP člen 325.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – prehod bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine – prehod hipoteke – slaboverni hipotekarni upnik – dobroverni pridobitelj – pričakovalna pravica – dobra vera – sporna dejstva – izbris hipoteke – dopolnitev predloga – pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Pritožnika imata sicer pravico, da dobro vero hipotekarnega upnika izpodbijeta in posledično dosežeta izbris bremena s svojega etažnega dela, vendar ne v postopku vzpostavljanja etažne lastnine. Gre namreč za sporna dejstva, to pa ureja 17. člen ZVEtL, ki izrecno preprečuje razreševanje spornih stvarnopravnih vprašanj v tem postopku.