ZPP člen 7, 212, 287, 287/2, 452, 453, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – izjema od obligatornosti glavne obravnave – razpis naroka v sporih majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – načelo kontradiktornosti – dokazni predlog za zaslišanje strank – pravno neodločilen dokazni predlog – negativno dejstvo – manjkajoča trditvena podlaga – prekluzija navajanja novih dokazov
Iz t. i. dokaznega stavka izhaja, da je tožena stranka s predlaganim dokazom: 1. hotela dokazovati negativno dejstvo, kar pa je nepotrebno, saj je v takšnem primeru breme dokazovanja na tožeči stranki, ki zatrjuje njen obstoj, in ne na toženi stranki in 2. s svojo izpovedbo skušala nadomestiti manjkajoče (presplošne) trditve, kar pa ni dopustno. Predlagani ustni dokaz je bil torej pravno neodločilen (konkretno: nepotreben in nedovoljen), zato ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo .
Tožnik še vedno sam opravlja večino osnovnih življenjskih potreb, ne pa vseh, čeprav s težavo in s pomočjo ortopedskih pripomočkov (pri hoji) in z večjimi težavami (pri hranjenju). Zato so bili zaradi ugotovljenih sposobnostih pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Tožnikov zahtevek, da se mu prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb od določenega dne dalje, zato ni utemeljen.
Nepravilen sklep o dedovanju ni bil izpodbijan s pritožbo in je postal pravnomočen. Zaradi učinkov pravnomočnosti sklepa o dedovanju ni mogoče s sklepom spreminjati ali dopolnjevati.
Zaradi posledic bolezni tožnica za delo „vojaka skladiščnika“ ni več zmožna, temveč s polnim delovnim časom za drugo delo z določenimi omejitvami. Ugotovljene spremembe v zdravstvenem stanju tožnice pomenijo, da je v obravnavani zadevi izpolnjen dejanski stan iz tretje alineje 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1, zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v III. kategorijo invalidnosti utemeljen.
ZJU člen 154, 154/1, 156, 156/2, 156/3, 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158/4. KPND člen 31.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - program razreševanja presežnih delavec - premestitev - preverjanje možnosti zaposlitve
Tožnik v pritožbi izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ravnala v skladu z 158. členom ZJU ter preverila vse možnosti za premestitev tožnika v smislu določb drugega do četrtega odstavka 158. člena ZJU. Tožena stranka je bila dolžna v sodnem postopku dokazati, da je ravnala v skladu z določbami ZJU, ki se nanašajo na dolžnost preverjanja možnosti za prerazporeditev tožnika. To pa ne pomeni, da bi morala o tem obveščati tožnika. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, s katerimi tožnik očita toženi stranki, da ga ni obveščala o prostih delovnih mestih ter s tem izpodbija ugotovitev o zakonitosti podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 5, 5/2, 6. ZSSloV člen 58, 58/1. ZSPJS člen 3, 3/1. ZObr člen 98c.
dopust - plačilo dodatkov - vojska - opravljanje vojaške službe v tujini
Glede na 3. člen ZSPJS se tudi pripadnikom SV plača določi s pogodbo o zaposlitvi, odločbo oziroma sklepom (drugi odstavek), vendar se jim ne sme določiti plača v drugačni višini, kot je določena s predpisi (tretji odstavek); v nasprotnem primeru se uporabljajo določbe predpisov kot sestavni del pogodbe o zaposlitvi, odločbe oziroma sklepa (peti odstavek). Zato tožniku od 1. 6. 2012 dalje, ko se je spremenila Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, tj. predpis, ki je določal višino tožnikove plače v času vojaške službe izven Republike Slovenije, tožena stranka z odločbo ni smela niti določiti niti izplačati plače v drugačni višini, kot je bila določena z Uredbo. Za tožnika je s 1. 6. 2012 neposredno začela veljati ureditev, kot je določena s spremembo Uredbe, ki velja za vse pripadnike SV, tudi tiste, ki v trenutku uveljavitve že opravljajo vojaško službo izven Republike Slovenije (po spremembi drugega odstavka 5. člena Uredbe se pripadniku med izrabo posebnega dopusta plača obračunava le v višini nominalne osnove brez dodatkov, prej pa se je obračunavala v višini nominalne osnove skupaj z dodatki).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006185
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 168, 168/2. ZKP člen 105, 105/2, 355, 355/2.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - obstoj kaznivega dejanja - razžalitev - svoboda izražanja - politična dejavnost - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - premoženjskopravni zahtevek
Trditev je res lahko tudi objektivno žaljiva, vendar po mnenju pritožbenega sodišča le tedaj, kadar je podana kot odgovor na določeno dejanje ali izjavo politika, ki je bodisi za prizadetega ali po splošnih vrednostnih merilih, ocenjena kot žaljiva ali drugače neprimerna. Ni pa sprejemljiva razlaga, da so politiki zgolj zaradi svojega javnega delovanja in strožje kontrole javnosti, dolžni trpeti žalitve ali ponižanja tistih, ki se z njimi ne strinjajo.
Nejasna pogodbena določila je treba razlagati v korist druge stranke, kadar je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali pa je bila kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke (v tem primeru tožene stranke). Ob ugotovitvi, da v medicinskem in dejanskem smislu posledice poškodb niso enake, je tudi po prepričanju višjega sodišča pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki je priznalo invalidnost po obeh spornih točkah.
oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – minimalni mesečni dohodek – denarna socialna pomoč – upravičenost do denarne socialne pomoči – cenzus za denarno socialno pomoč
Sodišče prve stopnje je napačno navedlo, da znesek v višini 538,40 EUR na družinskega člana mesečno predstavlja kriterij za upravičenost do denarne socialne pomoči, kar pa je materialnopravni kriterij. Cenzus za denarno socialno pomoč namreč znaša za prvo odraslo osebo 269,20 EUR in nadaljnjo odraslo osebo 161,52 EUR, za prvega otroka 215,36 EUR in vsakega naslednjega otroka 188,44 EUR (za družino se ti zneski seštejejo in dohodki odštejejo).
preložitev naroka - nenadna in nepredvidljiva bolezen - opravičena odsotnost - zdravniško opravičilo - predložitev zdravniškega opravičila - rok za predložitev dokazila - sklep procesnega vodstva - vezanost sodišča na sklep procesnega vodstva - pravica do izjave v postopku - možnost obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
S tem, ko je sodišče tožencu podelilo rok za predložitev dokazila o nenadni zdravstveno pogojeni odsotnosti z naroka, potem pa sodbo izdalo, še preden je ta rok potekel, je kršilo toženčevo pravico do izjave in enakopravnega sodelovanja v postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073460
OZ člen 435, 462, 462/1, 464, 464/1, 468, 480, 619, 620, 620/2, 620/3. ZPP člen 7, 212, 350, 350/2.
prodajna pogodba – razmejitev med prodajno in podjemno pogodbo – skrite napake – pravočasno obvestilo o napaki – predpostavke prodajalčeve odgovornosti za napako – pravice kupca – izguba pravice – nesklepčnost – povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Kadar je bistvo pogodbe izročitev določene stvari, gre za prodajno pogodbo razen, če bi material (ali njegov bistven del) za izdelavo stvari priskrbela tožena stranka, tožeča stranka pa bi se iz tega materialna zavezala izdelati določeno premično stvar, oziroma kadar sta imeli pogodbeni stranki v mislih zlasti podjemnikovo delo. V konkretnem primeru je tožena stranka pri tožeči stranki naročila beton, ker ga je potrebovala za delo na objektu. Osrednji interes tožene stranke ni bil v delu tožeče stranke (v smislu izdelave ali dobave stvari), temveč, da ji tožeča stranka zagotovi in izroči stvar – beton, kar je značilnost prodajne in ne podjemne pogodbe, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.
Zgolj navedba tožene stranke, da je tožečo stranko obvestila o pokanju sten in plošče po oceni pritožbenega sodišča ne ustreza kriteriju natančnega opisa napake.
STEČAJNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077188
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 399, 399/1, 399/1-1, 400, 400/2. KZ-1 člen 261, 261/1. ZPP člen 274.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - pravni interes za vodenje postopka - ni stečajne mase - nezmožnost poplačila upnikov - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - jemanje podkupnine
Če ni možnosti oblikovanja stečajne mase, tudi ni možnosti, da bi bil dosežen osnovni namen postopka osebnega stečaja, to je enakomerno poplačilo upnikov. Ker je podana ovira za odpust obveznosti, tudi ni možnosti za dosego sekundarnega namena postopka osebnega stečaja (odpust obveznosti).
Ker v tem pravdnem postopku nastopata na strani tožene stranke dve pravni osebi, tožeča stranka je namreč (z 19. 2. 2013 vloženo tožbo (oziroma predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine)) tožila dve toženi stranki, je podano pasivno sosporništvo. Pritožbo zoper izdano vmesno sodbo prve stopnje pa je vložila le druga tožena stranka (in ne tudi prva tožena stranka). Toda ker se obravnavani gospodarski spor lahko reši na različna načina za toženi stranki (in ne le na enak način za obe), toženi stranki nista enotna sospornika, ki bi se štela za enotno pravdno stranko, temveč sta navadna sospornika. Zato se učinek vložene pritožbe druge tožene stranke zoper vmesno sodbo prve stopnje ne more in se ne razteza tudi na prvo toženo stranko.
ZPP člen 214, 214/2, 318. SPZ člen 99. ZDARS-1 člen 14.
lastninska pravica na delih avtocest, ki so bile zgrajene ali so se pričele graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1 – DARS – zaščita pred vznemirjanjem – actio negatoria – afirmativna litiskontestacija – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – domneva priznanja tožbenih trditev – izpodbijanje zamudne sodbe – razlogi za pritožbo
Kaj v naravi predstavljajo nepremičnine in kaj na njih stoji, so dejstva. Zaradi odsotnosti odgovora na tožbo se, izhajajoč iz afirmativne litiskontistacije, štejejo vsa v tožbi navedena dejstva za neprerekana s strani tožene stranke in zato nesporna .
Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To je logično, saj se vzpostavlja absolutna domneva, da toženec priznava tožnikove tožbene trditve.
nepopolna tožba – zavrženje tožbe – dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine – določna opredelitev zahtevka
Pritožbeno sodišče po pregledu tožbe ugotavlja, da višina zahtevka, glavne terjatve ter stranskih terjatev, ki ga uveljavlja tožnica zoper toženca kot solidarna dolžnika, po dopolnitvi še vedno ni določno opredeljena, zato je tožbo kot nepopolno zavrglo.
Glede na to, da do samovžiga ob rednem teku dogodkov ne pride, je resničnost vzročnega pripisovanja precej verjetna. Tožena stranka je na drugi strani postavila dejansko tezo, da je do samovžiga prišlo zaradi tožnikovega padca z motorjem. S to svojo dejansko tezo tožena stranka pred sodiščem prve stopnje ni uspela. Vsaka od strank je torej zatrjevala svojo dejansko podlago. Načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave terja, da sodišče stranke enako obravnava. Načelo enakega varstva pravic se mora odražati tudi v dokaznem pravu in torej tudi v uporabi pravila iz 215. člena ZPP. Novejša teorija in tudi novejša praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je odstopila od kategoričnega dokaznega standarda, znanega kot prepričanje ali kot standard onkraj razumnega dvoma. To velja še posebej tedaj, ko je stranka v dokazni stiski. Procesna stiska tožnika pa v resnici ni le dokazna, marveč tudi trditvena (saj zaradi objektivnih razlogov svoje trditve o skriti napaki ne more konkretizirati bolj, kot jo je).
zdravniška napaka – okužba z MRSA – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – primarni strah – sekundarni strah – pravična denarna odškodnina
Ker zdravljenje okužbe z MRSA pri tožniku ni potekalo v skladu z zmožnostmi, prakso in standardi, ki so veljali v času tožnikovega zdravljenja, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da druga tožena stranka, posledično pa (do višine zavarovalne vsote) tudi prva tožena stranka, odgovarjata tožniku za škodo, ki mu je v tej posledici nastala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0082911
URS člen 34, 35. OZ člen 134.
kršitev osebnostnih pravic – svoboda tiska – svoboda izražanja – poseg v čast in dobro ime – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – relativna oseba javnega življenja – rumeni tisk – objava fotografije – spletne klepetalnice
Besede kot npr. opravljati „umazane posle v medijskem zakulisju“ so sicer res nekoliko negativno vrednostno obarvane, vendar niso žaljive do te mere, da bi bilo pravno varstvo upravičeno za v poslovnem svetu aktivno osebo kot relativno osebo javnega življenja. Čisto vsak poseg v osebnostni položaj še ne utemeljuje pravnega varstva in ne pomeni nujno posega v pravno varovano sfero posameznika. Hkrati pa je treba tudi upoštevati, da je bil članek objavljen v mediju, ki se približuje rumenemu tisku, za katerega je značilen nekoliko drugačen slog, nagnjen k pretiravanju; kot tak pa mora biti razumljen tudi s strani povprečnega bralca.
Za uspeh z zahtevkom za razveljavitev sodne poravnave zaradi zmote pri njenem sklepanju, je potrebno poleg bistvene zmote dokazati potrebno skrbnost pri sklepanju poravnave.